Back to top

Citiranje med besedilom

 

Zahteva, od katere ni mogoče odstopiti je, da avtor dela ve za izvor vsakega uporabljenega vira in loči lastne od prevzetih trditev. V besedilu naj bodo vsi citati opremljeni z natančno navedbo vira oziroma literature. Pri citiranju med besedilom se navajata priimek avtorja in letnica izida vira.
Primer: … (Gams, 2004).

 

Pri citiranju med besedilom navajamo priimke največ treh avtorjev.
Primer: … (Komac, Natek, Zorn, 2008).

 

Če je avtorjev še več, navajamo priimek prvega in dodamo »in sod.«. Na seznamu virov in literature dosledno navajamo vse avtorje po priimkih in imenih.
Primer: … (Plut in sod., 2000).

 

Več uporabljenih virov v citatu ločimo s podpičjem in jih razvrstimo naraščajoče po letnici izida.
Primer: … (Melik, 1960; Gams, 2004).

 

Kadarkoli je avtor znan, smo ga dolžni navajati na prvem mestu. Le v primeru neavtorskih oziroma anonimnih publikacij (zborniki, zakoni, pravilniki, statistične publikacije ipd.) navajamo naslov publikacije in leto izida. Dolge naslove lahko krajšamo.
Primer: … (Statistični letopis Republike Slovenije 2009, 2009). ali krajše (Statistični letopis ..., 2009).

 

Sekundarne vire, ki smo jih povzeli po drugih virih, označimo s »cv:«. To možnost uporabimo le izjemoma, ko primarni vir ni nedosegljiv niti v knjižni niti v elektronski obliki.
Primer: … (Bridges, 1982; cv: Lovrenčak, 1994).

 

Pri spletnih virih navajamo avtorja in letnico objave. Zgolj v primeru anonimnih objav lahko namesto avtorja navedemo naslov objave na spletni strani. Če letnica objave ni znana, navajamo leto prevzema navedb s spleta.
Primera: … (Zupančič, 2009).
… (Triglavski narodni park. Kmetijstvo, 2011).

 

Dobesedni prepisi iz vira morajo biti povsod in v celoti označeni z narekovaji. Neposredno za končnim narekovajem mora biti oklepaj z navedbo vira, ki obvezno vključuje tudi stran. Navedba strani je nujna tudi v primeru, ko smo uporabili določeno misel ali delni podatek drugega avtorja in ne zgolj glavni sklep njegovega dela.
Primer: … (Gams, 2004, str. 60).

 

V primeru poimenske navedbe avtorja med besedilom se v oklepaju navajata le še leto izida in stran.
Primer: Po mnenju Klemenčiča (2005, str. 172) je postalo kmetovanje v Sloveniji … 

Tudi pod preglednicami in slikami smo dolžni navajati vire na enak način kot med besedilom.
Primer: Vir: Statistični letopis …, 2009, str. 76.

 

Kadar smo podatke iz določenega vira uporabili za izris grafikona ali karte oziroma za lastne izračune v preglednicah, pod takšnimi prikazi navajamo "vir podatkov".
Primer: Vir podatkov: Statistični letopis …, 2009, str. 76.        

 

Avtorstvo lastnih fotografij navajamo pod vsako fotografijo z navedbo imena, priimka in letnico nastanka fotografije.
Primer: Avtorica: Saša Koren, 2010.

 

Pri objavi fotografij in drugih grafičnih prilog, za katere nimamo avtorskih pravic, smo dolžni ravnati v skladu z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah Republike Slovenije.

 
 

Oblikovanje seznama virov in literature

Seznam literature in virov je končni seznam vseh vrst uporabljenih virov (monografskih publikacij, člankov, kart, gradiva s spleta, osebnih virov itd.), na katerem posamezne enote razvrstimo po abecednem redu priimkov avtorjev oziroma naslovov del v primeru anonimnih objav. Monografske publikacije, članki iz revij in časopisov, karte ter sestavki iz knjig in zbornikov, ki so pridobljeni s svetovnega spleta, se v celoti in dosledno navajajo po pravilih za posamezno vrsto gradiva, dopolnjeno z URL naslovom in datumom citiranja. Uporabljene objave istega avtorja razvrstimo po letnici izida, od najstarejše do najmlajše. Pri objavah istega avtorja iz istega leta dopolnimo letnico izida z malo črko (na primer 2010a in 2010b).

 

Monografske publikacije

Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela. Izdaja. Kraj izdaje, založba, število strani.

  • Černe, A., Kušar, S., 2010. The system of indicators for regional development, structure and potentials. Ljubljana, Faculty of arts, 138 str.

  • Gams, I., 2004. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 515 str.

  • Gregory, K. J., 2010. The Earth's land surface. Landforms and processes in geomorphology. Los Angeles itd., Sage, 348 str.

  • Huggett, R. J., 2007. Fundamentals of geomorphology. 2nd ed. London, New York, Routledge, 458 str.

  • Jurkovšek, B., 1987. Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmač listov Beljak in Ponteba. 1987. Beograd, Zvezni geološki zavod, 58 str.

  • Kerbler, B., 2008. Dejavniki nasledstva na hribovskih kmetijah v Sloveniji. Koper, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 396 str.

  • Klemenčič, M. M., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., 2008. Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo, 148 str.

  • Köck, H., Stonjek, D., 2005. ABC der Geographiedidaktik. Köln, Aulis Verlag Deubner, 297 str.

  • Komac, B., Natek, K., Zorn, M., 2008. Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Ljubljana, Založba ZRC, 180 str.

  • Melik, A., 1960. Slovenija. Knj. 4. Slovensko primorje. Ljubljana, Slovenska matica, 546 str.

  • Mrak, I., 2009. Sonaravni razvoj turizma in rekreacije v visokogorju. Doktorsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 203 str.

  • Plut, D., Špes, M., Hudoklin, J., Brečko Grubar, V., Jankovič, L., 2000. Varstvo okolja in prostorski razvoj Slovenije. Raziskovalna naloga. Ljubljana, Znanstveni inštitut FF; Novo mesto, ACER, 365 str.

  • Rebernik, D., 2008. Urbana geografija. Geografske značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 294 str.

  • Senegačnik, J., 2004. Svet. Geografija za 2. letnik gimnazij. 1. izd. Ljubljana, Modrijan, 136 str.

  • Smrekar, A., Kladnik, D., 2007. Zasebni vodnjaki in vrtine na območju Ljubljane. Ljubljana, Založba ZRC, 100 str.

  • Stepišnik, U., 2007. Osnove geografije krasa. Učno gradivo za predmet Geografija krasa. 2. izd. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 110 str.

  • Summerfield, M. A., 1996. Global geomorphology. An introduction to the study of landforms. Burnt Mill, Longman, 537 str.

  • Tiran, J., 2010. Tip naselbinskega območja kot dejavnik volilnega vedenja. Analiza volitev v Državni zbor 1996-2008. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 101 str.

  • Vintar Mally, K., 2005. Maroko. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 92 str.

 

Anonimne monografske publikacije

Naslov dela. Leto izdaje. Izdaja. Urednik. Kraj izdaje, založba, število strani.

  • Geografija Slovenije. 1998. Gams, I., Vrišer, I. (ur.). Ljubljana, Slovenska matica, 501 str.

  • Geografija. 2001. Tržič, Učila International, 682 str.

  • Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. 1998. Ljubljana, DZS, 360 str.

  • Geografski terminološki slovar. 2005. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 451 str.

  • Global tourism. 1998. 2nd ed. Theobald, W. F. (ed.). Oxford itd., Butterworth Heinemann, XXII, 503 str.

  • Klimatografija Slovenije. Količina padavin. Obdobje 1951-1990. 1995. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, 366 str.

  • Letni pregled turizma 1991. 1994. Ljubljana, Zavod republike Slovenije za statistiko, 137 str.

  • Popis prebivalstva in stanovanj v letu 1971. Knj. 7. Prebivalstvo in gospodinjstva 1948, 1953 in 1971 ter stanovanja 1971. 1975. Beograd, Zvezni zavod za statistiko, 502 str.

  • Popisni atlas Slovenije 2002. 2007. Ljubljana, Založba ZRC, 159 str.

  • Republika Slovenija – popis 1991. Prebivalstvo po narodnostni pripadnosti. 1991. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za statistiko. (Računalniški izpis).

  • Soil atlas of Europe. 2005. Luxembourg, European communities, European commission European soil bureau network, 128 str.

  • Statistični letopis Republike Slovenije 2009. 2009. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 687 str.

  • Strategija prostorskega razvoja Slovenije. 2004. Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, 75 str.

  • Violent geographies. Fear, terror, and political violence. 2007. Gregory, D., Pred, A. (ed.). New York, London, Routledge, 390 str.

  • The Times atlas of the world. 2007. 4th ed. London, Times books, 240 str.

  • Veliki atlas sveta. 1997. 2. popravljena izd. Ljubljana, DZS, 390 str.

  • Zakon o varstvu okolja. 1993. Uradni list RS, 32, str. 17501769.

 

Članki iz revij in časopisov

Priimek, I., leto izdaje revije. Naslov članka. Naslov revije, letnik revije, številka revije, obseg članka.

  • Bobnar, M., Kramar, N., Rataj, T., Vučenović, D., 2010. Geografski pogledi na problematiko Črne vasi in naselja ob Ižanski cesti. Geografski obzornik, 57, 1, str. 1926.

  • Bufon, M., 1999. Evropski manjšinski jeziki med standardizacijo in novimi razvojnimi perspektivami. Annales. Series historia et sociologia, 9, 1, str. 133142.

  • Kladnik, D., 2009. Odprte dileme pomenske razmejitve izrazov endonim in eksonim. Geografski vestnik, 81, 1, str. 2336.

  • Konečnik Kotnik, E., 2007. Razvoj slovenske gimnazije in položaja predmeta geografija v predmetniku gimnazije. Revija za geografijo, 2, 2, str. 2943.

  • Lipovšek, I., 2006. Poročilo o spremljavi pouka geografije na gimnazijah v šolskem letu 2004/2005. Geografija v šoli, 15, 1, str. 716.

  • Lovrenčak, F., 2009. Razvoj fizične geografije na ljubljanski univerzi. Dela, 32, str. 3341.

  • Ogrin, D., 1993. Burja v Primorju. Pod zračnim slapom. Primorske novice, 47, (12. februar 1993), str. 25.

  • Plut, D., 2004. Preveč je umazane in potratne industrije. Delo. Sobotna priloga, 46, (6. marec 2004), str. 17.

  • Ravbar, N., Kovačič, G., 2010. Characterisation of karst areas using multiple geo-science techniques, a case study from SW Slovenia. Acta carsologica, 39, 1, str. 5160.

  • Repe, B., 2010. Gozd v Sloveniji. Samo še navzgor? Delo. Polet, 9, (16. september 2010), str. 2829.

  • Resnik Planinc, T., 2008. Geographical education and values of space. A comparative assessment from five European countries. International research in geographical and environmental education, 17, 1, str. 5673.

  • Slabe, T., 2005. Two experimental modelings of karst rock relief in plaster. Subcutaneous »rock teeth« and »rock peaks« exposed to rain. Zeitschrift für Geomorphologie, 49, 1, str. 107119.

  • Žumer, J., 2008. Podmorski kraški izviri pred Izolo. Naše jame, 47, str. 3944.

 

Sestavki iz knjig in zbornikov

Priimek, I., leto izdaje. Naslov sestavka. V: Urednik. Naslov knjige. Kraj izdaje, založba, obseg sestavka.

  • Cigale, D., 2006. Turizem v Sloveniji in njegovi vplivi na okolje. V: Šajn, S. (ur.). Turizem smo ljudje. Ljubljana, Turistična zveza Slovenije, str. 299309.

  • Cunder, T., 2009. Pomursko kmetijstvo in njegove razvojne možnosti. V: Kikec, T. (ur.). Pomurje. Geografski pogledi na pokrajino ob Muri. Ljubljana, Zveza geografov Slovenije; Murska Sobota, Društvo geografov Pomurja, str. 117129.

  • Černe, A., 2004. Analiza pred planom. V: Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, str. 3140.

  • Gams, I., 1991. Kraška jama. V: Javornik, M. (ur.). Enciklopedija Slovenije. Knj. 5. Kari-Krei. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 401402.

  • Gosar, A., 2001. Rimski imperij. V: Bufon, M. Osnove politične geografije I. Razvoj politične geografije in geopolitike, globalne razvojne teze ter politična geografija držav in drugih politično-teritorialnih enot. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, str. 1113.

  • Kušar, S., Nared, J., 2004. Regional development in Slovenia. V: Orožen Adamič, M. (ed.). Slovenia. A geographical overview. Ljubljana, Association of the Geographical societies of Slovenia, str. 147153.

  • Lovrenčak, F., 1996. Pedogeografska regionalizacija Spodnjega Podravja s Prlekijo. V: Pak, M. (ur.). Spodnje Podravje s Prlekijo. Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja. Ljubljana, Zveza geografskih društev Slovenije, str. 3742.

  • Natek, K., Stepišnik, U., 2008. Hidrogeografske značilnosti Lahinje in Krajinskega parka Lahinja. V: Plut, D. (ur.). Bela krajina in Krajinski park Lahinja. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, str. 91104.

  • Natek, M., 1976. Polzela. V: Savnik, R. (ur.). Krajevni leksikon Slovenije. Knj. 3. Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo. Ljubljana, Državna založba Slovenije, str. 517519.

  • Obu, J., 2007. Geomorfološke in geološke značilnosti Goričkega. V: Gostinčar, P., Ciglič, R., Žalik, A., Gostič, K. (ur.). Človek v koraku z naravo. Ljubljana, Društvo mladih geografov Slovenije, str. 1113.

  • Ogrin, D., Gosar, A., 1996. Kamniškobistriška ravan. V: Pak, M., Perko, D. (ur.). Regionalnogeografska monografija Slovenije. Knj. 3. Ljubljanska kotlina. Ljubljana, Geografski inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, str. 4869.

  • Špes, M., Plut, D., 1982. Socialnogeografsko proučevanje degradiranih območij v nekaterih slovenskih mestih. V: Pak, M., Špes, M. (ur.). 20 let socialne geografije v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, str. 2839.

  • Žiberna, I., 2008. Klimawandel in Slowenien. V: Albrecht, V., Drozg, V. (Hg.). Slowenien. Transformationen und kleinräumige Vielfalt. Frankfurt am Main, Johann Wolfgang Goethe Universität, Institut für Humangeographie, str. 94–107.

 

Karte

Naslov karte. Vrsta karte. Leto izdaje. Izdaja. Merilo. Kraj izdaje, založba.

  • Dritte Landesaufnahme 1:25.000. Blatt 5545_3. 1870. 1:25.000. Wien, K. k. Militärgeographisches Institut.

  • Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 92, Zali Log. 1995. 1. izd. 1:25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije.

  • Maribor. Karta mesta. 1997. 1:10.000. Maribor, Redis.

  • Osnovna geološka karta SFRJ. List Beljak in Ponteba. 1987. 1:100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod.

  • Pohorje. Zahodni del. Planinska karta. 1985. 1:50.000. Ljubljana, Institut za geodezijo in fotogrametrijo.

  • Posočje. Posoške Julijske Alpe. Izletniška karta. 2004. 1:50.000. Ljubljana, Geodetski zavod Slovenije.

  • Republika Slovenija. Temeljni topografski načrt. Bled-7. 1990. 1:5.000. Ljubljana, Republiška geodetska uprava.

 

Monografske publikacije s svetovnega spleta

Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela. Izdaja. Kraj izdaje, založba, število strani. URL (Datum citiranja).

 

oziroma pri anonimnih monografskih publikacijah

Naslov dela. Leto izdaje. Izdaja. Kraj izdaje, založba, število strani. URL (Datum citiranja).

 

Članki iz revij v elektronski obliki

Priimek, I., leto izdaje revije. Naslov članka. Naslov revije, letnik revije, številka revije, obseg članka. URL (Datum citiranja).

 

Drugi spletni viri

Pri prevzemanju navedb s spletnih strani, ki ne sodijo v nobeno od zgornjih kategorij, se obvezno navede priimek in ime avtorja, leto objave (če je znano), naslov prispevka, enotni naslov vira (URL) in datum citiranja. V primeru anonimne objave navajamo po naslovu prispevka.

 

Optični diski

Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela (oznaka gradiva). Kraj izdaje, založba.

  • Curić, Z., Curić, B., 1999. Školski geografski leksikon (CD ROM). Zagreb, Hrvatsko geografsko društvo.

  • Okolje danes in jutri (CD ROM). 2011. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje.

  • Pot miru v Posočju (Videoposnetek). 2007. Kobarid, Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju.

 

Ustni ali neobjavljeni viri

Priimek, I., leto pridobitve informacije. Tema (osebni vir, datum). Kraj.

  • Kranjc, J., 2011. Divja odlagališča ob Savi (osebni vir, 15. 2. 2011). Ljubljana.

 

 

 

Prenesi navodila za navajanje virov in literature: