Foto: Nejc Kavka

Oddelek za geografijo

Zgodovina Oddelka za geografijo

Zgodovina Oddelka za geografijo

Akademsko pot je geografija na Slovenskem začela z ustanovitvijo ljubljanske univerze leta 1919, ko sta bili zanjo predvideni dve stolici, za fizično geografijo in antropogeografijo. Pred tem je bila slovenska geografija predvsem domoznansko in narodnobuditeljsko usmerjena, dobro je bila razvita šolska geografija. Zaradi pomanjkanja ustrezno izobraženega domačega kadra je bil leta 1920 za prvega rednega profesorja za geografijo imenovan Dalmatinec Artur Gavazzi. Gavazzi je začel z delom leta 1920, ko je bil v okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL) ustanovljen tudi Geografski inštitut, predhodnik današnjega Oddelka za geografijo. Gavazzi je poskrbel za tehnične pogoje študija, uredil in opremil prostore, poskrbel za knjižnico in zbirko kart ter opremil fizičnogeografski laboratorij. Delo Geografskega inštituta je povezal z vodenjem Zavoda za meteorologijo in geodinamiko, ki so ga leta 1921 priključili ljubljanski univerzi. Študij geografije je potekal po vzoru avstrijskega študijskega sistema. Prvi študenti in diplomanti geografije so leta 1922 ustanovili Geografsko društvo Slovenije, ki je prerastlo v osrednjo stanovsko organizacijo slovenskih geografov in začelo leta 1925 izdajati Geografski vestnik, najstarejšo slovensko strokovno geografsko revijo.

Po odhodu Gavazzija v Zagreb je bil leta 1927 na njegovo mesto izvoljen Anton Melik, ki je nato s Svetozarjem Ilešičem od leta 1933 do konca šestdesetih let 20. stoletja kreiral študij in znanstveno usmerjenost slovenske geografije. Z Melikom je geografija na ljubljanski univerzi ulovila takrat sodobne mednarodne geografske tokove in se hkrati razvijala kot nacionalna veda. Melik in Ilešič sta skrbela za napredek pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela, povečeval se je tudi interes za študij geografije. Osnovan je bil seminar ter uvedene intenzivne terenske vaje. Pri znanstvenoraziskovalnem delu je bil poudarek na geomorfološkem, prebivalstvenem in agrarnogeografskem proučevanju slovenskih pokrajin.

Po 2. svetovni vojni je slovenska geografija pridobila širše možnosti za organizacijski, študijski in vsebinski razmah, vendar sta se Melik in Ilešič vse do začetka šestdesetih let 20. stoletja sama ukvarjala z obsežnim pedagoškim delom, izdajo učbenikov, znanstvenoraziskovalnim delom in številnimi pomembnimi družbenopolitičnimi funkcijami. Kadrovske razmere so se izboljšale po letu 1959, ko je tretje predavateljsko mesto zasedel Vladimir Klemenčič, odobrenih in zasedenih pa je bilo tudi več asistentskih mest.

Leta 1961 so Geografski inštitut preimenovali v Oddelek za geografijo, ki se je v naslednjih letih dodatno kadrovsko okrepil. Študij geografije je bil organiziran dvopredmetno in dvostopenjsko. Diplomanti so se zaposlovali v osnovnih in srednjih šolah, vse več jih je našlo zaposlitev tudi izven šol. Leta 1966 je Oddelek za geografijo FF UL začel tudi s podiplomskim študijem. Ljubljanska geografija se je v šestdesetih letih 20. stoletja uveljavila tako v takratnih jugoslovanskih kot tudi v mednarodnih krogih. Znanstvenoraziskovalno delo se je zaradi hitre preobrazbe slovenskih pokrajin v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja ter povečane specializacije pedagoškega in raziskovalnega dela razširilo na nova področja: geografijo krasa, funkcijsko zasnovane klimatogeografske, hidrografske in biogeografske raziskave, na proučevanje naravnih nesreč, raziskave podeželja in mest zaradi deagrarizacije, urbanizacije, industrializacije in razvoja turizma, proučevanje narodnostno mešanih območij itd. V tem času se je začela veda počasi izvijati iz tradicionalnih okvirov s poudarkom na regionalni geografiji in v ospredje postavljati probleme pokrajine v industrijski družbi, vplive tranzitnega položaja Slovenije, odprtost Slovenije gospodarsko razvitemu delu Evrope in probleme obmejnih regij. Zaradi negativnih učinkov industrializacije in urbanizacije so veliko pozornosti posvečali ekološkim problemom in varstvu okolja.

Rezultat mednarodnih stikov članov Oddelka in njihovega povezovanja z različnimi geografskimi šolami v Evropi in zunaj nje je bila raznolikost konceptov, ki so se pojavili v pedagoškem in znanstvenem delu sodelavcev. Pri metodologiji raziskovanja so se vse bolj uveljavljale kvantitativne metode, ki so spremljale vpeljavo računalnikov in programskih orodij zanje, predvsem geografskih informacijskih sistemov, v raziskovalni in pedagoški proces. Kadrovski in strokovni razvoj ter potrebe trga dela so vodili v temeljito preoblikovanje študijskega programa. Poleg pedagoške je bila oblikovana tudi nepedagoška smer študija, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prerasla v samostojno smer. Znotraj nje se je izoblikovalo pet usmeritev: geografija krasa, varstvo geografskega okolja, geografija turizma, politična geografija in prostorsko planiranje. Konec istega desetletja je bila opuščena dvopredmetna nepedagoška smer, obenem sta bila izenačena A in B predmet. Geografijo je bilo možno študirati kot dvopredmetni pedagoški ali kot samostojen nepedagoški študij.

Raziskovalno delo članov oddelka je do konca osemdesetih let 20. stoletja potekalo v tesnem sodelovanju s sedanjim Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU in, dokler je obstajal, z Inštitutom za geografijo pri Univerzi v Ljubljani. V publikacijah obeh ustanov in v Geografskem vestniku je izšla tudi večina raziskovalnih dosežkov članov oddelka. Zaradi vedno večjih potreb po objavljanju se je Oddelek za geografijo FF UL leta 1985 odločil izdajati lastno znanstveno revijo Dela, ki še vedno redno izhaja. Po osamosvojitvi Slovenije, še posebej po vključitvi v Evropsko unijo, je prišlo do korenitih sprememb raziskovalne politike in vrednotenja raziskovalnega in pedagoškega dela. Za opravljanje raziskovalnega dela se je Oddelek vključil v Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Ta pomaga voditi raziskovalno delo, ki poteka v okviru oddelčne programske skupine, temeljnih projektov, mednarodnih projektov in tržno usmerjenih projektov. Za izboljšanje raziskovalnih pogojev in povečanje konkurenčnosti je Oddelek leta 2002 ustanovil svoj Raziskovalni center, leta 2009 pa začel izdajati tudi zbirko monografij GeograFF.

Korenite spremembe je študij geografije na ljubljanski univerzi začel doživljati po letu 2005, ko so stekle priprave na reorganizacijo študija po bolonjskih smernicah. S prvo stopnjo bolonjskega programa je Oddelek začel v študijskem letu 2008/2009, z drugo pa v študijskem letu 2011/2012. Akreditirane je imel štiri študijske programe, po dva na prvi in drugi stopnji, medtem ko je na tretji stopnji geografija kot znanstveno področje vključena v interdisciplinarni doktorski študij Humanistika in družboslovje. S spremembami, ki so stopile v veljavo s študijskim letom 2021/2022, sta se prvostopenjska študijska programa združila v en študijski program, ki ima enopredmetno in dvopredmetno smer. Drugostopenjski magistrski študijski program ima sedaj šest enopredmetnih smeri, ki so kombinacija dveh velikih oziroma A smeri (okoljska in fizična geografija; regionalno planiranje in ruralno-urbane študije) in treh malih oziroma B smeri (politična geografija; geografija turizma in prostega časa; uporabna geoinformatika). Študent izbere eno veliko (A) in eno malo (B) smer. Kot samostojna študijska smer je tudi dvopredmetna pedagoška smer. 

Po letu 1990 je postal študij geografije bolj množičen. Nanj se je letno vpisovalo okoli 100 študentov, 50 na enopredmetni in 50 na dvopredmetni študij. Generacije študentov so razvile bogate obštudijske dejavnosti, vključno z ustanovitvijo Društva mladih geografov Slovenije. Od leta 2000 oddelek nagrajuje najboljša študentska zaključna dela s Priznanjem Oddelka za geografijo.

Oddelek za geografijo skrbi za promocijo (študija) geografije in daje podporo diplomantkam in diplomantom pri njihovem prizadevanju za večjo vlogo geografov na različnih strokovnih področjih.

  • 2020 –   Simon Kušar
  • 2018 – 2020  Irma Potočnik Slavič
  • 2016 – 2018  Darko Ogrin
  • 2014 – 2016  Tatjana Resnik Planinc
  • 2012 – 2014  Blaž Repe
  • 2010 – 2012  Jernej Zupančič
  • 2008 – 2010  Tatjana Resnik Planinc
  • 2006 – 2008  Dejan Rebernik
  • 2004 – 2006  Marko Krevs
  • 2002 – 2004  Metka Špes
  • 2000 – 2002  Darko Ogrin
  • 1998 – 2000  Marijan M. Klemenčič
  • 1996 – 1998  Mirko Pak
  • 1993 – 1996  Anton Gosar
  • 1992 – 1993  Jurij Kunaver
  • 1989 – 1992  Andrej Černe
  • 1988 – 1989  Dušan Plut
  • 1986 – 1988  Matjaž Jeršič
  • 1985 – 1986  Vladimir Klemenčič
  • 1982 – 1985  Marijan M. Klemenčič
  • 1981 – 1982  Franc Lovrenčak
  • 1980 – 1981  Ivan Gams
  • 1979 – 1980  Mirko Pak
  • 1977 – 1979  Igor Vrišer
  • 1976 – 1977  Mirko Pak
  • 1973 – 1976  Darko Radinja
  • 1972 – 1973  Ivan Gams
  • 1970 – 1972  Jakob Medved
  • 1966 – 1970  Marjan Žagar
  • 1963 – 1966  Igor Vrišer
  • 1960 – 1963  Svetozar Ilešič
  • 1928 – 1960  Anton Melik
  • 1919 – 1928 Artur Gavazzi

Pedagoški delavci

Priimek

Ime

Čas zaposlitve

Bat

Marjan

1982 – 1991

Bec

Damijan

2014 – 2015

Benkovič Krašovec

Monika

2000 – 2006

Bohinec

Valter

1937 – 1942

Brečko Grubar

Valentina

1996 – 2007

Brinovec

Slavko

1979 – 1982

Bufon

Milan

1986 – 1993

Černe

Andrej

1977 – 2016

Gams

Ivan

1967 – 1989

Gavazzi

Artur

1920 – 1927

Gosar

Anton

1973 – 1991, 1992 – 2002

Hrvatin

Mauro

1992 – 1995

Ilešič

Svetozar

1933 – 1975

Jeršič

Matjaž

1982 – 1997

Jurinčič

Igor

1990 – 1993

Klemenčič

Matjaž

1997 – 1998

Klemenčič

Vladimir

1951 – 1996

Klemenčič

Marijan Mihael

1972 – 2011

Kokole

Vladimir

1955 – 1961

Kosten Zabret

Saša

2003 – 2008

Košak

Marija

1979 – 1981

Kunaver

Jurij

1961 – 1974, 1986 – 1999

Kunaver

Jelka

1960 – 1977

Kürbus

Terezija

1988 – 1991, 1992 – 1992

Leban

Vladimir

1962 – 1976

Lovrenčak

Franc

1966 – 2007

Malovrh

Vincenc

1946 – 1948

Medved

Jakob

1962 – 1978

Melik

Anton

1927 – 1965

Mrak

Irena

1998 – 2016

Natek

Milan

1961 – 1966

Natek

Karel

1999 – 2019

Nemec

Lea

2009 – 2009

Pak

Mirko

1962 – 2003

Pichler Milanović

Nataša

2004 – 2008

Plut

Dušan

1974 – 1977, 1978 – 1990, 1993 – 2015

Popit

Sabina

1996 – 2004

Radinja

Darko

1960 – 1996

Slavec

Andrejka

1989 – 1996

Špes

Metka

1997 – 2014

Umek

Maja

1984 – 1991

Vrišer

Igor

1960 – 1997

Vrtačnik Garbas

Katja

2003 – 2008

Zgonik

Mavricij

1956 – 1957

Žagar

Marjan

1960 – 1980

 

Nepedagoški delavci

Priimek

Ime

Čas zaposlitve

Abbad

Tončka

1971 – 2009

Dolgan Petrič

Mojca

1987 – 2000

Finžgar

Vilko

1930 – 1950

Herakovič

Andrej

2003 – 2009

Jakopič

Danica

1991 – 2016

Jerko

Žiga

2002 – 2002

Jontez

Saša

2016 – 2019

Koželj

Tanja

2010 – 2017

Leskovšek

Veronika

1992 – 1998

Luckmann

Wolf

1927 – 1930

Markelj

Pavel

1969 – 1990

Marolt

Miha

2009 – 2010

Petroša

Irena

1983 – 1997

Pretnar

Tatjana

1963 – 1991

Šifrer

Tatjana

1957 – 1989

Turk

Janja

1979 – 2012

Vatovec

Milan

1973 – 1983

Vojvoda

Ciril

1966 – 1991

Vrabič

Tina

2018 – 2020

Vukelj

Sokol

1965 – 1969

Žerovnik

Marko

1959 – 1966

 

Zunanji sodelavci

Priimek

Ime

Čas zaposlitve

Bajt

Aleksander

1966 – 1967

Bešter

Mara

1964 – 1968

Brenčič

Mihael

2006 – 2008

Buser

Stanko

1989 – 2003

Cvirn

Janez

1994 – 2002

Cunder

Karmen

1995 – 1996

Čerpes

Ilka

1993 – 1997

Čuček

Majda

1986 – 1987

Čuk

Miran

1970 – 1997

Foški

Mojca

2004 – 2009

Gorenc

Tomaž

2014 – 2017

Grigollo

Dejan

2019 – 2020

Habič

Peter

1997 – 1998

Herlec

Uroš

2014 – 2016

Hladnik

Veronika

2015 – 2017

Hussu

Alojz

1985 – 1987

Jakoš

Zorka

1992 – 2020

Klemenčič

Tone

1964 – 1965

Knap

Žiga

1983 – 1999

Kompare

Dušan

1961 – 1964

Kovač

Bogomir

1992 – 1993

Kranjc

Andrej

1998 – 2002

Lamovšek Zavodnik

Alma

2015 – 2018

Maretič Požarnik

Barica

1997 – 2002

Marovt

Stanko

1961 – 1962

Mihalič

Tanja

1998 – 2001

Mihevc

Andrej

2000 – 2020

Mikuž

Vasja

2006 – 2007

Novak

Vilko

1951 – 1959

Peklaj

Cirila

1997 – 2003

Petkovšek

Zdravko

1963 – 1997

Planina

Janez

1966 – 1968, 1991 – 1994

Skobe

Simona

2012 – 2013, 2014 – 2015

Stiplovšek

Miroslav

1994 – 1997

Šerko

Alfred

1948 – 1949

Šmuc

Andrej

2008 – 2013

Šušteršič

France

1988 – 2006

Telban

Blaž

1998 – 1999

Tepina

Marjan

1986 – 1987

Vadnal

Alojzij

1979 – 1981

Verbič

Tomaž

2006 – 2008

Voje

Ignacij

1964 – 1970

Vovk

Bogdan

1950 – 1960

Vrabec

Mirjam

2008 – 2009, 2012 – 2013

Vrhovec

Tomaž

1994 – 2004

Zrimec

Stane

1947 – 1950

Žabota

Barbara

2019 – 2020

Žabkar

Rahela

2009 – 2013, 2014 – 2015

 

Oddelek za geografijo je leta 1999 praznoval 100-letnico. Ob tej priložnosti so na Oddelku potekala številna strokovna in družabna srečanja, ki so jih povezovali trije cilji:

(1) povezati geografsko in širšo skupnost, ki ima bogate izkušnje, s tisto, ki se postopno oblikuje, to je s študenti;

(2) negovati in okrepiti intra- in interdisciplinarne povezave geografije;

(3) preko različnih dogodkov omogočiti geografiji, da na primerne načine predstavi tako ožji kot širši, slovenski in mednarodni skupnosti, kako geografija prispeva k bolj odgovornemu odnosu do vseh virov, s katerimi sodobna družba razpolaga.

Na povezavi si lahko ogledate utrinke iz prireditev, pa tudi predstavitve pomembnih del iz knjižnice, ki soustvarjajo geografsko identiteto zaposlenih na Oddelku za geografijo, pa tudi alumnom.

S praznovanjem okroglega jubileja je se strokovna, raziskovalna, pedagoška in promocijska prizadevanja niso končala, ampak gredo novi stoletnici naproti.

Naslovna fotografija: Nejc Kavka

Staff