Oddelek za geografijo

Oddelek za geografijo

Raziskovanje na oddelku za geografijo

Raziskovalni center kot sestavni del Oddelka za geografijo deluje od leta 2002. Oddelek za geografijo je na Filozofski fakkulteti tako eden redkih, ki je uspel nadgraditi pedagoško delo tudi z organiziranim raziskovalnim delom. V obdobju skoraj 15 let delovanja Raziskovalnega centra je bilo v njem, za različno dolgo obdobje, zaposlenih zaposlenih več raziskovalcev. Od leta 2015 dalje je kot 100 % raziskovalka zaposlena dr. Barbara LAMPIČ, višja znanstvena sodelavka, prav tako pa je raziskovalno aktivna tudi večina preostalih pedagoških sodelavcev Oddelka.

Osrednja raziskovalna aktivnost članov Oddelka se izvaja v okviru programa Trajnostni regionalni razvoj Slovenije (v letu 2016 sodeluje v programu 13 raziskovalcev), hkrati sodelavci vseskozi aktivno sodelujejo pri številnih nacionalnih ter mednarodnih raziskovalnih in aplikativnih projektih. Posebej velja izpostaviti vpetost raziskovalcev v projekte Ciljnega raziskovalnega programa (od leta 2010 dalje smo vodili oz. sodelovali pri kar 7 projektih CRP) in druge projekte/projektne naloge za uporabnike (največ za MOP, MKGP, ARSO, številne slovenske občine idr.), kjer se kaže velike aplikativna vrednost geografije (glej seznam projektov).

 

Raziskovanje na Oddelku za geografijo je interdisciplinarno naravnano. Sodelovanje z drugimi strokami in inštitucijami je naša dolgoletna praksa in tudi strateška prednost.

Izpostaviti velja tudi povezanost pedagoškega procesa z raziskovalnimi aktivnostmi; pri številnih aplikativnih projektih smo uspeli aktivno vključiti v delo tudi študente geografije, rezultati našega skupnega sodelovanja pa se kažejo v kvalitetnih projektnih rezultatih, katere odlikuje predvsem obsežno dodatno terensko delo.

 

Raziskovalni projekti

Naslov:

 Načrtovanje in pilotni ukrepi zelene infrastrukture ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica

Akronim:

 ZeInViM

Šifra projekta:

 

Trajanje:

marec 2017 – julij 2017

Financer:

Sklad RS za razvoj in štipendiranje kadrov, ESF

Odgovorni nosilec projekta:

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Vodja projekta:

Simon Kušar

Projektni partnerji:

Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani,

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru

Člani projektne skupine:

Simon Kušar

Vsebina oz. opis:

Namen projekta Načrtovanje in pilotni ukrepi zelene infrastrukture ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica je oblikovati in izvesti celosten in inovativen pristop k načrtovanju zelene infrastrukture na primeru reke Vipave na območju občine Miren-Kostanjevica. Projekt se uresničuje skozi interdisciplinarno mreženje študentov geografije, krajinske arhitekture in arhitekture ter njihovih mentorjev. Študenti bodo pripravili predlog večfunkcijske rabe vodnega in obvodnega prostora ob reki Vipavi na območju občine Miren-Kostanjevica s poudarkom na celostnem razvoju zelene infrastrukture s funkcijskega, urbanističnega, krajinsko-arhitekturnega in arhitekturnega vidika. Uporabljen pristop bo služil kot dobra praksa za podjetje Žolnir d.o.o., da se bo okrepila konkurenčnost podjetja pri pridobivanju projektov s tega, vedno bolj aktualnega področja, pristop pa bo prenosljiv iz lokalne (občina Miren-Kostanjevica: ureditev obvodnih površin ob Vipavi) na regionalno raven (porečje reke Vipave) ter v druga porečja, tudi izven Slovenije.

Pričakovani rezultati projekta:

1. analiza pretekle rabe reke Vipave;

2. analiza trenutne rabe reke Vipave;

3. analiza možnosti večfunkcijske rabe vodnega in obvodnega prostora s predlogom za vzpostavitev zelene infrastrukture (mehko coniranje);

4. motivacijsko komuniciranje z lokalnim prebivalstvom kot elementom razvojnega načrtovanja “od spodaj navzgor” (delavnice, javni prikaz študentskih idejnih predlogov in razprave v obliki okrogle mize);

5. predlogi konkretnih krajinsko-arhitekturnih in arhitekturnih rešitev zelene infrastrukture ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica, npr. ureditev kopališča, pešpoti s klopmi, brv čez reko Vipavo;

6. posredni rezultati projekta: izboljšanje zavedanja o vlogi zelene infrastrukture pri prebivalcih, projekt kot primer dobre prakse za prihodnje pristope in oblikovanje projektov pri načrtovanju zelene infrastrukture, aplikacija teoretičnih pristopov in modelov, vključevanje novih vsebin v pedagoški proces.

 

Rezultati

Rezultati bodo objavljeni v zadnjem mesecu projekta, to je v mesecu juliju 2017.

Predstavitveni zbornik

Naslov:

Partnersko kmetovanje v Brkinih

Akronim:

PARK B

Šifra projekta:

 

Trajanje:

marec 2017 – julij 2017

Financer:

Sklad RS za razvoj in štipendiranje kadrov, ESF

Odgovorni nosilec projekta:

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Vodja projekta:

Irma Potočnik Slavič

Projektni partnerji:

Oddelek za geografijo FF UL, Ekonomska fakulteta UL, Biotehniška fakulteta UL

Člani projektne skupine:

Irma Potočnik Slavič, Barbara Lampič

 

Vsebina oz. opis:

Brkini se razprostirajo na robnem območju štirih občin (Pivka, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina in Divača) in dveh statističnih regij (Primorsko-notranjske in Obalno-kraške). Že desetletja geografske, ekonomske in agrarne študije označujejo gričevnate Brkine kot problemsko in razvojno zastajajoče območje.

Projekt "Partnersko kmetijstvo v Brkinih" se osredinja na: (1) nepovezanost med mladimi in starejšimi kot tudi med občinami celotne prehodne pokrajine, (2) neobdelana kmetijska zemljišča in propadanje kulturne pokrajine (tradicionalno sadjarstvo in terase v termalnem pasu), (3) pomanjkanje inovativnosti med lokalnim prebivalstvom in (4) neprepoznan podjetniški potencial mladih.

S projektom bi radi območje in prebivalce ciljno povezali. Oblikovati želimo partnerske kmetije: mlade bi povezovali z ostarelim kmečkim prebivalstvom, ki ima kmetijsko zemljo, vendar le-te ne zmore več obdelovati, si pa želi, da bi bila zemlja obdelana in so se pripravljeni vključiti v pogodbeno razmerje z mladimi interesenti za kmetijsko obdelavo. Tovrstno medgeneracijsko povezovanje in vključevanje mladih v lokalno skupnost bo prispevalo k ohranjanju kmetijske dejavnosti in specifične kulturne pokrajine. Partnerska kmetija bi mladim omogočala aktiven vstop na trg delovne sile. Zainteresirane mlade kmete bi povezali v zadrugo za mlade, ki bo usmerjena v širše medsebojno sodelovanje in iskanje inovativnih vrzeli za proizvodnjo in prodajo brkinskih izdelkov.

Prenos znanja in inovacij med gospodarstvom in negospodarstvom zagotavlja povezanost odločilnih akterjev: (1) samostojnega podjetnika kot lokalnega partnerja (bogate izkušnje na področju usposabljanja mladih na področju kmetijstva), (2) organizacije z družbenega področja (Lokalni pospeševalni center Pivka, aktivno pri animaciji lokalnega razvoja), (3) interdisciplinarne mreže izobraževalnih ustanov (geografija, ekonomija in agrarna ekonomika) z mladimi pedagoškimi mentorji in osmimi študenti.

 

Rezultati

1. Identifikacija stanja (izvajalci: FF, EF, BF; strokovna podpora: partner 1 in 2).

(1) S spletno in terensko anketo in polstrukturiranimi intervjuji med mladimi v Brkinih prepoznati 3-5 potencialnih zainteresiranih za partnersko kmetovanje in zadrugo za mlade.

(2) Z intervjuji prepoznati 5-10 potencialnih starejših lastnikov kmetij, pripravljenih za vključitev v partnersko kmetovanje.

(3) Z intervjuji prepoznati interes podpornih ustanov za pomoč pri pravni umestitvi partnerske kmetije in zadruge, pri ureditvi registracijskih formalnosti ter pri iskanju tržnih kanalov, primernih za pozicioniranje pridelkov partnerskih kmetij.

 

2. Izvedba delavnic (izvajalci: partner 1 in 2, EF, BF, FF).

(1) »Podjetništvo«: premagati strah pred podjetniškim udejstvovanjem, spodbujanje kreativnosti in inovativnosti udeležencev, podajanje ključnih usmeritev za preverbo poslovne priložnosti preko razumevanja potreb uporabnika, prototipiranje in testiranje rešitev ter oblikovanje poslovnega načrta.

(2) »Kmetijstvo«: prikazati trenutno stanje kmetijstva ter predstaviti in z udeleženci prediskutirati alternativne možnosti razvoja v prihodnje (npr. partnersko kmetijstvo); te možnosti povezati tudi z aktualnimi ukrepi kmetijske politike in relevantnimi ukrepi drugih politik, navesti pomen organiziranosti kmetov (npr. zadruge) ter možnosti trženja;  predstaviti pomen poslovnega načrta kot pomembnega strateškega dokumenta za delo na kmetiji in njen razvoj.

(3) »Spodbudno lokalno okolje«: predstaviti, kateri akterji v lokalnem/regionalnem okolju in na kakšen način lahko spodbujajo prizadevanja partnerskih kmetij in zadrug za mlade; predstavljene možnosti sodelovanja v obstoječih in načrtovanih projektih (delovanje razvoja, ki ga vodi lokalna skupnost; sodelovanje na tedenski ekološki tržnici, vključevanje ranljivih skupin v socialno podjetništvo, možnosti pridobivanja sredstev iz Programa razvoja podeželja 2014-2020).

 

3. Izvedba poslovnega načrta za partnersko/e kmetijo/e in poslovnega načrta preverbe poslovne priložnosti zadruge mladih (izvajalci: partner 1 in BF, EF, FF; strokovna podpora: partner 2).

 

Poslovna načrta bosta imela ključne poudarke na sledečih vsebinah:

a) analiza panoge, poslovnega modela, proizvodov in storitev,

b) tržna raziskava,

c) načrt trženja,

d) strategija, izvedbeni načrt in terminski plan,

e) vodstvena skupina, kadri in zadružniki,

f) analiza kritičnih tveganj in simulacije ter

g) finančna analiza in viri financiranja.

 

Vsebinsko poročilo projekta

Naslov:

 Trajnostni regionalni razvoj Slovenije

Akronim:

 

Šifra projekta:

P6-0229

Trajanje:

januar 2017 – december 2020

Financer:

ARRS

Odgovorni nosilec projekta:

Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Vodja projekta:

Barbara Lampič

Projektni partnerji:

-

Člani projektne skupine:

Dejan Cigale, Kristina Glojek (mr), Marko Krevs, Barbara Lampič, Darko Ogrin, Matej Ogrin, Irma Potočnik Slavič,

Dejan Rebernik, Blaž Repe, Tatjana Resnik Planinc, Uroš Stepišnik, Katja Vintar Mally, Jernej Zupančič

 

Vsebina oz. opis:

Ob zavedanju, da se okoljske in družbene spremembe povečujejo, da postajajo vse manj predvidljive in da jih ni moč preprečiti, postaja vse bolj transparentno, da se je potrebno povsem načrtno lotiti sistemskega prilagajana na številne (predvidljive in nepredvidljive) spremembe, vzpostavljanju ustreznih celovitih in sektorskih politik prilagajanja, predvsem pa uvajanja sistematičnega učenja oz. izobraževanja v smeri novih vzorcev vedenja, zavedanja, prepoznavanja, odzivanja.

V okviru delovanja programske skupine se, poleg nadaljevanja sistematičnih raziskav vrednotenja in možnosti rabe (regionalnih) virov, posebej osredotočamo na:

a) proučevanje izbranih sprememb v okolju s posebnim ozirom na izzive prilagajanja regij oziroma prebivalstva na te spremembe ter

b) proučevanje različnih vidikov odzivnosti oziroma prožnosti prilagajanja slovenskih regij izbranim spremembam v okolju ter tudi širšim družbenim spremembam.

Slovenija razpolaga z razvojnimi potenciali za doseganje višje stopnje blagostanja prebivalcev vseh regij. Bolj ciljno naravnanost raziskovanja v novem programskem obdobju usmerja naša nova hipoteza, da med slovenskimi regijami obstajajo pomembne razlike v zmožnosti prožnega odzivanja in prilagajanja spremembam v okolju, ki se odražajo v številnih in različnih oblikah (ne)trajnostnega regionalnega razvoja. Poleg proučevanja različnih oblik in možnosti dejanskega ocenjevanja prožnosti (odzivanja) na spremembe v okolju, nas bodo zanimale predvsem možnosti (vpliva) načinov odzivanja na spremembe v okolju v smeri bolj trajnostnih oblik regionalnega razvoja.

Za vsebino progama je torej pomemben koncept družbeno-okoljske prožnosti (ang. concept of social-ecological resilience), ker poudarja medsebojno soodvisnost družbene in okoljske dinamike in nakazuje potrebo po prilagoditvi in spremembi (in ne le zmožnostim za blažitev šokov in povratek k »normalnemu«). Dosedanje raziskave že potrjujejo, da je krepitev bolj odzivnih/prožnih regij in odporne družbe ključna za doseganje prihodnjega trajnostnega (regionalnega) razvoja Slovenije, v okviru našega raziskovanja pa bomo naslovili specifična področja in vsebine, ki so bodo ključna za prihodnji trajnostni razvoj.

Ključne besede

Trajnostni razvoj, regionalni viri, okoljske spremembe, družbene spremembe, družbeno-okoljska prožnost, večfunkcijske trajnostne rabe prostora, odzivi družbe, izobraževanje za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje, razvojne in regionalne politike, slovenske regije, Slovenija

 

Rezultati

Z novim programskim obdobjem (2017 – 2020) so najnovejši rezultati delovanja in raziskovanja članov programske skupine naslednji:

Staff

© Faculty of Arts, University of Ljubljana | All rights reserved.

Cookies Privacy Policy

Design and development: ENKI

Iščem ...