Oddelek za geografijo

Oddelek za geografijo

Vodič za študente oddelka za geografijo

Deset razlogov, zakaj študirati na Oddelku za geografijo, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani:

  • Najstarejši geografski oddelek v Sloveniji.
  • Največja geografska ustanova v Sloveniji.
  • Največja geografska knjižnica v Sloveniji.
  • Bogat, kakovosten in praktično usmerjen nabor specializacij.
  • Vključenost študentov v raziskovalno delo.
  • Širok spekter možnosti zaposlitve.
  • Široko razvejana mreža mednarodnega sodelovanja študijskih izmenjav.
  • Razgibano in zanimivo terensko delo.
  • Pestro družabno življenje.
  • Dobri odnosi med študenti, profesorji in asistenti.

 

Predstavitev dodiplomskega študija.

Podrobnejša predstavitev dodiplomskih študijskih programov in pogoji za vpis:

 

Predstavitev magistrskega študija.

Podrobnejša predstavitev magistrskih študijskih programov in pogoji za vpis:

Svet letnika je organ, ki je namenjen razreševanju najosnovnejših dilem, ki zadevajo celoten letnik (problemi v povezavi s študijskim procesom, kot so izvedba terenskega dela, prijave na zaključna dela, način izbire izbirnih predmetov, študijska praksa…). Sestavljajo ga vsi študenti določenega letnika ter mentor letnika, visokošolski učitelj določen s strani predstojnika/ce. Na magistrski stopnji študija sta v letniku praviloma dva Sveta, posebej za eno- in posebej za dvopredmetno smer študija. Med študenti se izvoli predsednika/co (po potrebi tudi namestnika/co) ter blagajnika/čarko. Svet letnika se sestane vsaj enkrat letno, praviloma na začetku novega študijskega leta in kasneje po potrebi. Po potrebi so na svet letnika vabljeni tudi ostali člani pedagoškega in nepedagoškega osebja.

Mentorji/mentorice svetov letnikov:

  • 1. letnik dodiplomski študij – doc. dr. Blaž Repe
  • 2. letnik dodiplomski študij – izr. prof. dr. Jernej Zupančič
  • 3. letnik dodiplomski študij – izr. prof. dr. Katja Vintar Mally
  • 1. letnik magistrski študij – enopredmetni – red. prof. dr. Uroš Stepišnik
  • 1. letnik magistrski študij – dvopredmetni – izr. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc
  • 2. letnik magistrski študij – enopredmetni – red. prof. dr. Dejan Rebernik
  • 2. letnik magistrski študij – enopredmetni – izr. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc

 

Predstojnik/predstojnica oddelka je visokošolski učitelj/ica, ki vodi Oddelek, ga predstavlja navzven in pomaga reševati dileme, ki jih posameznik ali Svet letnika ne more razrešiti ter pripravlja predloge za obravnavo na Kolegiju. Izvoljen ali izbran je s strani članov Kolegija predstojnika/ce, ima dvoletni ali štiriletni mandat.

Kolegij predstojnika/predstojnice je zbor vseh pedagoških sodelavcev in raziskovalcev Oddelka za geografijo, tajnice Oddelka ter predstavnice knjižnice, po potrebi tudi ostalih strokovnih sodelavcev Oddelka in pedagoških in strokovnih sodelavcev FF UL.  Kolegij vodi predstojnik/ca, v njegovi odsotnosti namestnik/ca. Nanj se po potrebi lahko povabi tudi druge osebe. Kolegij se sestane vsak mesec tekom študijskega leta in dodatno, po potrebi. Kolegij je organ, ki je namenjen razreševanju vsebinskih dilem študija, raziskovanja in delovanja Oddelka ter pripravlja predloge za Svet oddelka. Razrešuje dileme, ki so posredovane s strani predstojnika/ce, pedagoških, raziskovalnih in strokovnih sodelavcev, Sveta letnika in tudi posameznikov (vloge za prijavo zaključnih študentskih del in spremembe povezane z njimi, kot so spremembe naslovov in mentorjev, podaljševanje veljavnosti del ipd.). Vloge se oddaja na v naprej pripravljenih obrazcih, ki so dostopni na spletnih straneh ali kot prosto besedilo, kjer je dilema jasno opredeljena. Vse vloge, povezane z zaključnimi deli, mora sopodpisati predvideni mentor/ica oziroma član Oddelka, ki ga vloga zadeva. Vse naslovljene vloge in dileme je potrebno oddati v tajništvo Oddelka.

Svet oddelka je najvišji organ Oddelka sestavljen iz vseh sodelavcev Oddelka za geografijo, predstavnikov študentov vsakega letnika in oddelčnega predstavnika/ce Študentskega sveta FF. Svet oddelka je namenjen seznanitvi in sprejemanju najpomembnejših odločitev, ki zadevajo celotni študij na Oddelku za geografijo (spremembe in potrjevanje študijskih programov, spremembe predmetnikov, sistema kreditnih točk, obremenitev…). Praviloma se sestane enkrat letno oziroma po potrebi.

Na Oddelku za geografijo FF UL izvajamo izredni študij za študente prvostopenjskega univerzitetnega študijskega programa geografije in za študente prvostopenjskega univerzitetnega dvodisciplinarnega študijskega programa. Oddelek lahko določi, da se izredni študij ne bo izvajal, če se v letnik vpiše manj kot določeno število kandidatov.

V primeru zadostnega števila vpisanih študentov v zgoščeni obliki in na deloma prilagojen način (npr. z večjo uporabo e-učilnic) izvedemo približno eno tretjino kontaktnih ur (predavanj, seminarjev, vaj) v primerjavi z rednim študijem. Večino kontaktnih ur je izvedenih ob petkih, praviloma od 16. do 20. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure in od 14. do 18. ure. Izvajanje kontaktnih ur se lahko po potrebi potegne v junij. V dogovoru s študenti izvajalci predmetov lahko razpišejo izredne izpitne roke (izven izpitnih obdobij, običajno med semestrom, po opravljenih predavanjih in vajah pri posameznem predmetu).

Zaradi posebnega značaja terenskega dela izredni študenti terensko delo praviloma opravljajo skupaj z rednimi študenti; opraviti morajo vsaj 30% količine terenskega dela rednih študentov, kar na primer v prvem letniku prvostopenjskega študija pomeni udeležbo na treh celodnevnih terenskih vajah.

V primeru zelo majhnega števila študentov se izredni študij izvaja v obliki konzultacij, samostojnega študija ter opravljanja terenskega dela skupaj z rednimi študenti.

Reševanje študijskih problemov in pretežni del obveščanja izrednih študentov geografije poteka preko e-učilnice (geslo dobite pri učitelju - predsedniku letnika).

Podrobnejše splošne informacije o izvajanju izrednega študija na 1. in 2. stopnji na FF najdete v Pravilniku o izrednem študiju na 1. in 2. stopnji.

Vrste prošenj, ki jih študent/študentka naslovi na Oddelek za geografijo (kolegij predstojnika):

  • odobritev naslova zaključnih del (diplomsko delo, zaključna seminarska naloga, magistrsko delo)
  • sprememba naslova zaključnih del (diplomsko delo, zaključna seminarska naloga, magistrsko delo)
  • menjava mentorja zaključnih del (diplomsko delo, zaključna seminarska naloga, magistrsko delo)
  • podaljšanje naslova zaključnih del (diplomsko delo, zaključna seminarska naloga, magistrsko delo)

Vrste prošenj, ki jih študent/študentka naslovi referat za študentske zadeve:

  • priznanje posebnega statusa,
  • spremembo študijskega programa ali smeri,
  • prehod iz izrednega na redni študij in obratno,
  • priznavanje obveznosti, opravljenih na drugih študijskih programih, in neformalno pridobljenega znanja,
  • hitrejše napredovanje,
  • nadaljevanje oz. dokončanje študija po prekinitvi, daljši od dveh let,
  • odjavo od izpita po roku, določenem za odjavo,
  • peto opravljanje izpita,
  • zamenjavo izbirnega predmeta,
  • opravljanje dodatnih predmetov izven vpisanega programa,
  • podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov,
  • napredovanje v višji letnik z manjkajočimi kreditnimi točkami,
  • pisanje zaključnega dela v tujem jeziku,
  • prošnja za začasno nedostopnost vsebine pisnega zaključnega dela,
  • sprememba načina plačila oziroma morebitno znižanje stroškov plačila finančnih obveznosti.
  • Študentka lahko vloži tudi druge vrste prošenj, če je tako določeno s Statutom Univerze v Ljubljani, Pravili FF ali drugimi univerzitetnimi oziroma fakultetnimi akti.

 

Pravilniki (vsi pravilniki FF so dostopni na skupni spletni strani >)

  • Merila za reševanje študentskih prošenj na študiju prve in druge stopnje
  • Pravilnik o izpitnem redu in drugih oblikah preverjanja in ocenjevanja znanja na 1. In 2. stopnji
  • Pravilnik o izrednem študiju na 1. In 2. stopnji
  • Pravilnik o zaključku študija na univerzitetnih študijskih programih prve stopnje
  • Pravilnik o zaključku študija na študijskih programih druge stopnje
  • Pravilnik o preverjanju podobnosti vsebine elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija in pogojih za začasno nedostopnost vsebine pisnega zaključnega dela študija

 

Namen praktičnega usposabljanja je povezati teorijo in prakso: v organizaciji usposabljanja študenti spoznajo, kako lahko v praksi uporabijo med študijem pridobljeno znanja in spretnosti: Praktično usposabljanje hkrati služi za pridobivanje novih znanj in veščin. S tem se poveča zaposljivost, hkrati se poveča pripravljenost na izzive, ki jih prinaša prva zaposlitev. 

Praktično usposabljanje je sestavni del predmetnika pri obeh drugostopenjskih študijskih programih geografije.

 

Drugostopenjski magistrski študijski program Geografija - predmet Praktično usposabljanje

  • Predmet Praktično usposabljanje je ena od obveznosti v 4. semestru študija.
  • Praktično usposabljanje traja 15 delovnih dni oziroma 120 ur.
  • Predmet je ovrednoten s 6 kreditnimi točkami (6 ECTS).
  • Koordinator predmeta: dr. Simon Kušar

Študenti magistrskega študijskega programa Geografija (enopredmetni) praktično usposabljanje praviloma izvedejo v organizacijah, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki vsebinsko sodijo v študijsko smer magistrskega dela (primer: Če boste delali magistrsko delo s področja varstva geografskega okolja oziroma okoljevarstvenih vsebin, potem priporočamo, da si izberete organizacijo, ki se ukvarja z okoljevarstvom). Zaželeno je, da študenti sami najdejo organizacijo v kateri bodo opravili praktično usposabljanje. 

Povezava do e-učilnice z navodili in obrazci Oddelek za Geografijo FF UL (stran za obveščanje) >

 

Drugostopenjski magistrski pedagoški dvopredmetni študijski program Geografija - predmet Pedagoška praksa – geografija

  • Predmet Pedagoška praksa – geografija  je ena od obveznosti v 4. semestru študija.
  • Praktično usposabljanje traja 120 ur.
  • Predmet je ovrednoten s 6 kreditnimi točkami (6 ECTS).
  • Koordinatorka predmeta: dr. Mojca Ilc Klun

 

Študenti in študentke magistrskega študijskega programa Geografija (dvopredmetni) praktično usposabljanje izvedejo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kjer pod mentorstvom učitelja oziroma učiteljice geografije opravljajo vse obveznosti pedagoške prakse. Na Oddelku za geografijo študenti in študentke opravljajo prakso na obeh nivojih vzgoje in izobraževanja – v osnovni in srednji šoli. Zaželeno je, da študenti in študentke sami najdejo vzgojno-izobraževalni ustanovi, v katerih bodo opravljali praktično usposabljanje. 

Povezava do e-učilnice z navodili in obrazci Oddelek za Geografijo FF UL (stran za obveščanje) >

Diplomsko delo oz. zaključna seminarska naloga je pisni izdelek, v katerem študent/študentka strokovno poglobljeno obdela problem, ki je določen s temo zaključne seminarske naloge. Diplomsko delo oz. zaključna seminarska naloga ima lahko priloge v drugih medijih.

Diplomsko delo oz. zaključna seminarska naloga mora biti rezultat samostojnega dela kandidata/kandidatke. Lahko je tudi rezultat dela dveh ali več kandidatov/kandidatk, pri čemer mora biti iz nje razviden prispevek posameznega kandidata/kandidatke.

Diplomsko delo oz. zaključna seminarska naloga je javni dokument, en izvod je shranjen v oddelčni knjižnici.

Podrobnejše informacije o izdelavi ter navodila za oddajo diplomskega dela/zaključne seminarske naloge najdete v e-učilnici Oddelek za Geografijo FF UL (stran za obveščanje) >

Magistrsko delo predstavlja sklepno dejanje študija geografije na 2. stopnji. Dokazuje študentovo poznavanje teme in obravnavanega območja ter poznavanje metode znanstvenega proučevanja in akademskega diskurza. Je samostojno delo študenta in javni dokument.

Podrobnejše informacije o izdelavi magistrskega dela najdete v e-učilnici Oddelek za Geografijo FF UL (stran za obveščanje) >

ERASMUS+

Oddelek za geografijo omogoča svojim študentom različne oblike študijskih izmenjav in praktičnega usposabljanja v tujini. Več informacij o študijskih izmenjav in praktičnemu usposabljanju v tujini dobite pri oddelčnem koordinatorju dr. Boštjanu Rogelju.

Aktualni razpisi:

Naknadni razpis za Erasmus+ študijsko izmenjavo za letni semester 2020/2021

 

Redni razpis za Erasmus+ praktično usposabljanje za leto 2020/21

 

Erasmus+ je program, ki podpira različne aktivnosti na področju izobraževanja in usposabljanja. Program podpira individualno mobilnost študentov, učnega osebja in drugih zaposlenih, organizacijo projektov intenzivnih programov (poletne/zimske šole), večstranske projekte in mreže.

V okviru Erasmus+ programa lahko posamezen študent:

  • opravi študijsko izmenjavo, v okviru katere lahko del rednih študijskih obveznosti namesto na domači instituciji opravi na partnerski instituciji (maksimalna dolžina trajanja izmenjave je 12 mesecev);
  • v okviru svojega študija ali v obdobju 12 mesecev po diplomi opravi praktično usposabljanje v podjetju ali podobni organizaciji v eni izmed držav, ki sodelujejo v programu Erasmus+ (maksimalna dolžina praktičnega usposabljanja je 12 mesecev);

Program Erasmus+ krije stroške šolnine ter nudi študentom mesečno štipendijo (višina štipendije je odvisna od ciljne destinacije). Štipenditor preverja priznavanje v tujini opravljenih obveznosti in v primeru nepriznavanja lahko zahteva vračilo štipendije.

Študentje, ki odhajajo na izmenjavo v tujino, morajo tam opraviti del rednih študijskih obveznosti. Študenti lahko odhajajo na izmenjavo v tujino le na tiste institucije, kjer je mogoče zagotoviti priznavanje opravljenih obveznosti. Oddelek za geografijo ima sklenjene bilateralne pogodbe s 33 partnerskimi univerzami iz osemnajstih držav (aktualni seznam najdete na spletni strani mednarodne pisarne Filozofske fakultete).

Razpis za prijavo za izmenjavo/praktično usposabljanje v okviru programa ERASMUS+ je navadno objavljen v mesecu decembru.

Več informacij o programu ERASMUS+:

 

CEEPUS

CEEPUS – Central European Exchange Program for University Studies, je regionalni program v katerem sodelujejo visokošolske institucije iz Albanije, Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne Gore, Hrvaške, Kosova, Madžarske, Makedonije, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Srbije.

CEEPUS deluje na osnovi mrež (Network). Oddelek za geografijo je vključen v mrežo GEOREGNET, v kateri sodelujejo sedemnajst univerz. Študenti in profesorji lahko kandidirajo za štipendijo le znotraj mreže GEOREGNET. Štipendijo CEEPUS dodeljuje država prejemnica in vključuje štipendijo, namestitev in zdravstveno varstvo ter zagotavlja oprostitev šolnine. Potni stroški niso pokriti! Mreža zagotavlja priznavanje študijskega obdobja, ki ga študent prebije na partnerski inštituciji, na domači inštituciji.

Mreža GEOREGNET omogoča študentom krajše (enomesečne) in daljše (večmesečne) izmenjave na partnerskih inštitucijah. Poleg tega vsako leto organizira dvotedensko poletno šolo na eni od partnerskih inštitucij.

Rok za prijavo za izmenjavo preko CEEPUS mrež je vsako leto 15. junij (za zimski semester) in 30. oktober (za letni semester).

Seznam inštitucij vključenih v mrežo GEOREGNET:

  • the University of Maribor (SI),
  • the Palacký University in Olomouc (CZ),
  • the University of Prešov (SK),
  • the University of Zagreb (CRO),
  • Karl-Franzens University in Graz (AU),
  • University of Zadar (CRO),
  • University of Pécs (HU),
  • Jagiellonian University in Krakow (PL),
  • Charles University in Prague (CZ),
  • University of Ljubljana (SI),
  • University of Primorska (SI),
  • University of Novi Sad (SRB),
  • University of Oradea (RO),
  • University of Sarajevo (BIH),
  • University of Mostar (BIH),
  • Ss Cyril and Methodius University of Skopje (MK)
  • Mendel University in Brno (CZ).

 

Več informacij:

 

OSTALI PROGRAMI IZMENJAV

Študentje Oddelka za geografijo lahko sodeluje še v nekaterih drugih bilateralnih in multilateralnih programih izmenjav. Aktualni razpisi so objavljeni na spletni strani Oddelka za geografijo ter spletni strani Mednarodne pisarne, Filozofske fakultete.

GIKL

Geografski informacijski in kartografski laboratorij (GIKL) je namenjen zaposlenim in študentom na Oddelku za geografijo ter uradnim gostom Oddelka. Za delo je na razpolago 16 računalnikov. GIKL je študentom na voljo, ko se v njem ne izvaja pedagoškega procesa (glej aktualni urnik v predavalnici GIKL). Vsa ostala obvestila o zasedenosti ali zaprtju bodo objavljena v e-učilnici Oddelek za Geografijo FF UL (stran za obveščanje) >

Strokovno pomoč pri delu z geografskimi informacijskimi sistemi lahko poiščete v kabinetu 228a med 9.00 in 15.00.

Uporaba GIKL-a je urejena s Pravilnikom dela v GIKL-u. Neupoštevanje pravil se kaznuje s prepovedjo dela v GIKL-u.

Več informacij o programski opremi ter podatkih, ki so vam na voljo v GIKL-u, najdete v e-učilnici Oddelek za Geografijo FF UL (stran za obveščanje) >

 

SOBA 023

Soba 023 je izključno namenjena zaposlenim in študentom na Oddelku za geografijo FF ter uradnim gostom Oddelka za geografijo FF. Vsi ostali uporabniki morajo pridobiti dovoljenje tajništva Oddelka za geografijo FF.

Soba 023 je študentom običajno na voljo v delovnem času Filozofske fakultete. Soba 023 je študentom na voljo, ko se v njem ne izvaja pedagoški proces (glej aktualni urnik v seminarski sobi 023). Informacije o razpoložljivosti sobe 023 dobite v tajništvu Oddelka za geografijo. Obvestila o zasedenosti ali zaprtju so objavljena v e-učilnici Oddelek za Geografijo FF UL (stran za obveščanje) >

Uporaba sobe 023 je urejena s Pravilnikom dela v sobi 023. Seznanjenost s pravilnikom je pogoj za delo v sobi 023. Neupoštevanje pravil se kaznuje s prepovedjo dela v sobi 023.

Študentsko tutorstvo je oblika pomoči, pri kateri študentje, praviloma višjih letnikov, svoje kolege usmerjajo pri vsakdanjih dilemah študentskega življenja in jim svetujejo pri študiju. Pomagajo jim pri reševanju morebitnih problemov, vprašanj in dilem, ki se pojavijo tekom študija.

Seznam oddelčnih koordinatorjev in tutorjev najdete na spletni strani Tutorstva na Filozofski fakulteti.

Staff

© Faculty of Arts, University of Ljubljana | All rights reserved.

Cookies Privacy Policy

Design and development: ENKI

Iščem ...