Na posvetu o smislu humanističnega mišljenja in humanistike

V Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani (UL) je danes potekal posvet, posvečen humanistiki z naslovom Humanistika! Devet raziskovalk in raziskovalcev s Filozofske fakultete UL je na kratko odgovorilo, kakšen smisel ima raziskovanje posamezne humanistične stroke v današnjem času. 

Dekanja Filozofske fakultete UL prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar je v svojem nagovoru povedala, da se tokratni simpozij odlično vklaplja v linijo prireditev, ki jih za vidnost in prepoznavnost humanistike organiziramo na Filozofski fakulteti UL, med drugim že od leta 2020 v okviru projekta Evropska noč raziskovalcev s sloganom Humanistika to si ti!, ki so ga v zadnjih letih zaznamovali temi človek in žival ter človek in umetna inteligenca; od leta 2022 naprej so se na fakulteti zvrstila tematska leta, ki so opominjala na pomen jezikov, učitelja, dediščino; vsako leto, že od leta 2010 naprej, organiziramo sejem akademske knjige Liber.ac z bogatim spremljevalnim programom … »Organizatorki v uvodu zapišeta, da je humanistika danes samoumevnost – kar lahko pomeni dvoje; brez nje ne gre, po drugi strani pa jo sprejemamo kot nekaj običajnega, ne da bi to posebej cenili. Pa vendar humanistika in družboslovje sta in morata biti vest vseh preostalih znanstvenih področij. Zato si brez humanistike ne moremo predstavljati interdisciplinarnih projektov – in raziskovalnih projektov nasploh,« je še povedala. Ob današnjem dogodku je zaželela, da bi razkošje humanistike delili tudi z vsemi prisotnimi in s širšo javnostjo, kakor to tudi sicer poskušamo pri predavanjih in na prireditvah. 

Zbrane na posvetu je nagovoril tudi rektor UL prof. dr. Gregor Majdič, ki je povedal, da je bila humanistika skozi zgodovino najpomembnejši del univerz in čeprav se danes zdi, da izgublja svoj pomen, meni, da so humanistika in tudi družboslovje, nenazadnje umetnost, tisti, ki bogatijo, krepijo naša življenja, zelo pomembna, zdaj in v prihodnosti. »Danes z obdobjem umetne inteligence in s svetovnim spletom, ko so informacije prosto dostopne, ko univerze nismo več stražarji znanja, ko znanje ni več zaprto v naše knjižnice in kabinete, ampak je dostopno prosto na spletu, se naša vloga spreminja – od tistih, ki posredujemo znanje, v tiste, ki znanje razlagamo. In če sprejmemo to, da imajo danes študentje znanje prosto dostopno in se spremenimo v razlagalce, imamo več možnosti, da vključimo tudi dodatne vsebine in da študentom vseh smeri vključujemo več humanističnih vsebin, saj mislim, da je to nujno potrebno za prihodnost družbe, da bomo vsi razumeli pomen humanistike in kaj dela za naša življenja,« je še povedal in dodal, da ne vidi težave v tem, da je manj študentov, ki jih zanima humanistični študij, pač pa vidi težavo v tem, da je treba humanistiko bolj vključiti v ostale študije. 

Dogodek, ki je bil posvečen humanistiki, ni zgolj odziv na vedno bolj razširjeno prepričanje, da humanistike nima smisla študirati, temveč ponuja premislek o tem, kakšen smisel humanistično mišljenje in humanistika prinašata sodobnemu svetu. Ker živimo v času, v katerem ljudje hočejo vse takoj in, če se le da, tudi zastonj in brez lastnega napora, se večkrat zdi, da je za uspeh posameznika in skupnosti pomemben le vložek v razvoj naravoslovja, tehnike in digitalnih znanosti, medtem ko je nekdo, ki posveti svoje življenje premišljevanju in raziskovanju tega, kaj pomeni biti človek v vsej svoji izraznosti, potisnjen na rob kot nekakšna ostalina preteklosti. To prepričanje se utrjuje morda tudi zaradi tega, ker ugovori humanističnih raziskovalcev le redko sežejo onkraj meja strokovnih srečanj in zapisov. Srečanje je poskusilo preseči to pregrado med humanističnimi raziskovalci in javnostjo ter na kratko podati odgovore na vprašanja, ali je v sodobnem času še smiselno premišljevati temeljna vprašanja našega bivanja, raziskovati družbo in pretehtavati, kako s soljudmi v sodobni družbi bivamo oziroma bi morali bivati, proučevati domačo in tuje kulture, spoznavati glasbeno in likovno ustvarjanje, jezike in literature, in sicer tako tiste, ki nas določajo in se skrivajo v srži naše identitete, kot tudi te, ki ne obstajajo več ali so od nas zelo oddaljene.

Srečanje se je idejno priključilo projektu Humanistika, to si ti!, ki je nastal v okviru Evropske noči raziskovalcev 2018/2019, saj podobno kot pred leti ugotavljamo, da humanistični pogled na svet izgublja svojo veljavo, humanistični študij zanimanje med dijaki, visokošolski prostor pa boj s prevladujočo retoriko o nujnosti rentabilnosti in večji tržnosti naših programov.

Povzetki vseh razpravljavcev na dogodku so na voljo na tej povezavi.