Konferenca Znanost za družbo v Kopru in Ljubljani

Konferenca Znanost za družbo se bo odvila med 8. in 12. aprilom na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, na Fakulteti za družbene vede, Filozofski fakulteti in PLAC-u v Ljubljani. Govorili bodo o revolucionarni politični misli Kurdistana.

Kurdsko ljudstvo živi razdeljeno med štiri bližnjevzhodne države, katerih meje je zarisal kolonializem. Ženski protesti v Iranu, revolucija v Rožavi (Siriji), gibanje za lokalno samoupravo v Turčiji so le nekatere izmed materializacij njihove politične misli, ki temelji na skupnostni demokraciji, ekologiji, ter radikalni osvoboditvi žensk, ki jih gibanje razume kot avantgardo 21. stoletja.

Osrednji politični mislec kurdskega gibanja za svobodo, Abdullah Öcalan, je že 25 let zaprt v samici na zaporniškem otoku Imrali v Turčiji, od koder v obliki sodnih zagovorov objavlja novo politično paradigmo, ki ni namenjena le osvoboditvi Kurdistana, poti za mir in demokratični rešitvi za Bližnji vzhod, temveč ponuja metodo, preko katere lahko družbe širom sveta najdejo odgovore na pereče družbene probleme.

Tako je del teh prizadevanj tudi globoko prevrednotenje znanosti, ki poskuša odgovoriti na vprašanje, kakšno naj bo družboslovje, da pripomore h korenitim družbenim spremembam, namesto da služi kot orodje zatiranja in izkoriščanja.

Mednarodna konferenca, ki jo organizirajo Časopis za kritiko znanosti, Lista demokratičnega študentstva, Akademija demokratične modernosti, ŠSD Sociopatija, ŠSD SocioKlub, Center za politično teorijo in Neodvisni obalni radio, bo gostila tuje kot domače predavatelje in predavateljice.

Ponedeljkov uvod v Kopru: Kakšno znanost potrebujemo za izhod iz mnogoterih kriz?

Konferenca se bo začela v ponedeljek, 8. aprila ob 18. uri na Fakulteti za humanistične študije v Kopru (predavalnica Burja 1) z uvodnim predavanjem Kakšno znanost potrebujemo za izhod iz mnogoterih kriz: Abdullah Öcalan in osvobodilna misel Kurdistana. Predavatelj iz Akademije za demokratično modernost, ki deluje v okviru kurdskega gibanja, bo predstavil osvežilen pogled na vlogo znanosti pri razreševanju sodobnih družbenih problemov. Okoljski zlom, navidezna demokratičnost in vseobsegajoči patriarhat tkejo neizmuzljivo realnost našega časa. Osvobodilna misel Kurdistana poskuša nanje odgovoriti z izgradnjo svobodnejše družbe, temelječe na ženski osvoboditvi, neposredni demokraciji in ekologiji. Družbene spremembe pa zahtevajo ustrezno znanstveno obravnavo, pri čemer se odpira vprašanje, če je trenutno prevladujoč akademski pristop zmožen izpolniti te naloge, oziroma kakšna je znanost, ki bo dejansko služila družbi.

Torkovo postavljanje temeljev: intelektualna revolucija in aktualna situacija v Kurdistanu

Dogodek, ki bo položil temelje razumevanja za preostali del konference, bo seminar Reimarja Heiderja z naslovom Nujnost znanosti za družbo in intelektualne revolucije, ki bo potekal v torek, 9. aprila od 10. do 13. ure na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani – FDV (predavalnica 7). Heider je prevajalec Öcalana v nemščino, zaradi česar je tudi vrhunski poznavalec njegove misli. Na seminarju bo predstavil življenje in delo idejnega vodje kurdskega gibanja s posebnim poudarkom na novi paradigmi gibanja, ki jo sestavljajo zapisi, izdani v več kot pol ducata knjigah, ki jih je Öcalan napisal v turškem zaporu Imrali. Nekatere izmed ključnih poudarkov nove paradigme ob izrazito zgodovinskem pristopu tvorijo razmisleki onkraj države, oblasti in nasilja, s poudarkom na demokraciji, ženski revoluciji in ekologiji.

Ob 16. uri v isti predavalnici bomo s pomočjo govorcev, ki se bodo javljali prek spleta iz zahodnega Kurdistana v današnji Siriji, kjer je pred 12 leti tako imenovana revolucija v Rožavi postavila temelje Demokratične in avtonomne uprave severne in vzhodne Sirije, predstavili tamkajšnjo aktualno politično situacijo. Ob kratki predstavitvi regije in njenega trenutnega političnega sistema ter dosežkov revolucije bodo govorili tudi o neprestani vojni, ki jo proti kurdskemu ljudstvu vodi turška država ter o drugih težavah, s katerimi se soočajo v Rožavi. V drugem delu predstavitve se bo Reimar Heider govoril o ugrabitvi Öcalana pred 25 leti, o pogojih njegove osamitve, mirovnih pogajanjih, ki jih je vodil iz zapora, borbi za njegovo osvoboditev in osrednji vlogi, ki jo ta igra v politiki Turčije. Po predstavitvah bo čas za vprašanja in razpravo.

Sreda: Jineolojî – znanost žensk in življenja

Sreda, 10. aprila bo v znamenju ženske znanosti Jineolojî, osrednjega konceptualnega okvira osvoboditve kurdske družbe in s tem tudi družbe na splošno. Od 10. do 13. ure bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani (študentski prostor K17) potekal seminar s Sarah Marcha iz Jineolojî Centra v Bruslju. Izvor besede Jineolojî izhaja iz besed Jin/Jîn, ki pomenita ženska/življenje v kurdščini, in Logos (lojî v kurdščini), ki v grščini pomeni znanost. To je znanost o ženskah in življenju kot celoti, ki si prizadeva za razvoj demokratične in ekološke družbe, v središču katere je osvoboditev žensk. Jineolojî, ki jo je razvilo kurdsko gibanje za osvoboditev žensk, se je postopomaa razširila po Bližnjem vzhodu in Evropi. Danes je na stotine žensk iz različnih kultur in okolij združenih okoli te nove znanosti in se organizirajo za izvajanje svojih raziskovalnih, akcijskih in izobraževalnih projektov.

 

Ob 17. uri bo prav tako na filozofski fakulteti (v predavalnici 233) sledila okrogla miza z naslovom Med emancipatorno znanostjo in neoliberalno akademijo, na kateri bosta poleg Sarah Marcha sodelovali še Beja Protner in dr. Anja Zalta. Seminar in okrogla miza bosta potekali v angleščini (z možnostjo prevoda).

Četrtek: Dialogi z Öcalanom, tovarištvo, politična misel za zapahi in internacionalizem

V četrtek, 11. aprila bo s celodnevnim programom razprav in predavanj sledila kulminacija konference na FDV-ju. Bogat program se bo začel ob 9. uri v predvalanici 23 s serijo kratkih razprava Dialogi z Öcalanom, v okviru katerih bodo slovenski raziskovalci in raziskovalke Öcalanove misli razpravljali o njegovi metodologiji, internacionalizmu v 21. stoletju, radikalni ljubezni kot obliki upora in perspektivah ter nalogah socialistične mladine.

Ob 13.30 bo Beja Protner v predavalnici 20 na podlagi večletnega politično angažiranega etnografskega raziskovanja med političnimi begunci iz Turčije in Severnega Kurdistana v Grčiji predstavila svoje razmisleke o političnem potencialu bivanja v revolucionarnem času. Predavateljica bo pokazala, kako skozi prakse političnih komemoracij in proslav, zazrtih v preteklost, ter odnose tovarištva in prakse komunskega sobivanja, ki že udejanjajo prihodnost »demokratične modernosti«, prekarna sedanjost v begunstvu postane del revolucionarnega časa. Skozi te prakse politični begunci ne le preživijo v pogojih evropskega režima meja, ampak se tudi ponovno orientirajo kot politični subjekti v boju proti zatiranju mejnih režimov, rasnega kapitalizma in patriarhalne nacionalne države.

Ob 14.30 bo v isti predvalanica sledila okrogla miza Centra za politično teorijo z naslovom Politična misel za zapahi, v okviru katere bodo dr. Cirila Toplak, dr. Andrej Kurnik in dr. Žiga Vodovnik razpravljali o ključnih političnih mislecih naše dobe, ki so se zaradi svojih idej znašli za zapahi – med njimi Abdullah Öcalan, nedavno preminuli Toni Negri, Antonio Gramsci in drugi.

Dan se bo sklenil ob 17. uri s politično delavnico in razpravo Palestina, Kurdistan, Jugoslavija: Demokratični narod kot odgovor na balkanizacijo / libanizacijo, v okviru katere bosta Akademija demokratične modernosti in Organizacijski odbor konference z udeleženkami in udeleženci vlekla vzporednice med dogajanjem v Palestini, Kurdistanu in Jugoslaviji ter razmišljala o pojmu demokratičnega naroda onkraj nacionalne države, ki je danes, kot piše Öcalan, ključni vir zatiranja in izkoriščanja družbe.

Petkov zaključek v PLAC-u: razprava o internacionalizmu in koncert ljudske glasbe

Teden, poln odpiranja temeljnih družbenih vprašanj, iskrivih političnih razprav in razsvetljujočih znanstvenih dognanj za krepitev demokratične in moralne družbe bomo sklenili v petek ob 19. uri v Participativni ljubljanski avtonomni coni (PLAC-a). Zaključna debata o svetovnem političnem položaju med različnimi političnimi kolektivi in udeleženkami ter udeleženci konference bo potekala v duhu internacionalizma in povezovanja znanosti ter dela z družbo. Ob 21. uri bo za dvig morale in uvodni takt v korakanje k boljši prihodnosti poskrbel koncert  duo balkanskih ljudskih pesmi Izpod korenin in etno rock zasedbaGrunt.