Spremljanje stanja v okolju
Mreža meteoroloških postaj FF UL
Na Oddelku za geografijo FF UL smo v letu 2020 s sredstvi sklada FF vzpostavili sistem prenosnih meteoroloških postaj, ki omogočajo spremljanje in poglobljena raziskovanja lokalnih podnebnih razmer. Meteorološke postaje so namenjene tako kratkotrajnim merilnim kampanjam za raziskave lokalnih pojavov, kot tudi za daljše meritve, namenjene klimatološkim raziskavam.
Sistem sestavlja sedem samodejnih meteoroloških postaj, od tega tri omogočajo spremljanje meritev preko medmrežja ter shranjevale podatke v t.i. oblaku, kar omogoča sproten prenos podatkov na daljavo. Te postaje trenutno delujejo na spodaj navedenih lokacijah, podatki pa so na voljo tako strokovni kot laični javnosti.
Lokacije treh delujočih meteoroloških postaj in aktualni meteorološki podatki so dostopni na:
- Križan Vrh (Kozjansko),
- Šentvid pri Ljubljani (šola Zavod sv. Stanislava) in
- Črna vas (Ljubljansko barje).
S tako opremljenimi postajami in celotno mrežo postaj bomo lahko opravljali meritve na lokalni ravni v gosti prostorski mreži. Ugotavljali bomo lastnosti lokalne klime kot so: nastanek, intenziteta in pogostnost jezer hladnega zraka, debelina radiacijske inverzije, vertikalni in horizontalni gradienti padavin, mikrolokacijske razlike v prejeti energiji Sončevega sevanja, mogoče bo tudi proučevanje kompleksnejših topoklimatskih pojavov. Izvajali bomo tudi meritve temperature tal in meritve vsebine vode v tleh, kar je v kombinaciji z meritvami meteoroloških parametrov dobra osnova za ugotavljanje sušnosti in vodne bilance v tleh, omogočene bodo tudi primerjave med toplotnimi lastnostmi tal, atmosfere tik nad tlemi in atmosfere na višini dveh metrov.
Z nakupom opreme je sedaj omogočeno (olajšano) raziskovanje in napredek pri razumevanju klimatoloških pojavov na lokalni ravni, kar je v reliefno zelo razgibani Sloveniji zelo pomembno.
Možnosti pridobivanja morfografskih in morfometričnih podatkov o površju, hidrologiji in rastju
Oddelek za geografijo je skupaj z Oddelkom za arheologijo s sredstvi Sklada Filozofske fakultete UL pridobil kakovostno raziskovalno opremo – brezpilotni letalnik, s katerim je mogoče zelo podrobno pridobivati morfografske in morfometrične podatke o površju, hidrologiji in rastju. Brezpilotni letalnik Matrice 300 RTK je opremljen z napravami P1, ki omogoča podrobno fotogrametijo in L1, ki omogoča podrobno zajemanje lidar podatkov.
Oprema je prednostno namenjena uporabi pri geomorfoloških, hidrogeografskih in biogeografskih raziskavah, dejansko pa bo uporaba brezpilotnega letalnika širša in vezana tudi na druge aplikativne raziskave. Brezpilotni letalnik Matrice 300 RTK namreč omogoča natančno dokumentacijo reliefa, vodnih teles in vegetacije, česar z obstoječo raziskovalno opremo ni bilo mogoče izvesti. Samostojno bomo pridobivali podatke, ki so nam bili do sedaj nedosegljivi oziroma smo jih morali pridobivati preko zunanjih izvajalcev. Uporaba brezpilotnega letalnika bo omogočala spremljane stanja površja in tudi hitre, nenadne spremembe, kot so npr. plazovi, spremembe v vegetaciji, antropogeno pogojene prostorske spremembe. Uporabo brezpilotnega letalnika bomo v največji meri vključevali tudi v pedagoški proces pri predmetu »Aplikativna fizična geografija« in »Biogeografija«, ter izvajanju terenskih vaj. Oddelek za arheologijo bo opremo uporabljal pri terenskih raziskavah (tako zračno lasersko skeniranje kot fotografijo) za dokumentiranje arheoloških situacij in za odkrivanje arheoloških sledov na nivoju krajine. Lidar ali zračno lasersko skeniranje omogoča dokumentiranje arheoloških ostankov in sledi predvsem na območjih, ki so prerasli s gozdom ali v zaraščanju, medtem ko bo fotoaparat uporabljen predvsem za dokumentiranje odprtih površin in rekonstrukcijo geometrije s pomočjo fotogrametrije. Brezpilotni letalnik bo vključen v pedagoški proces – tako pri terenskih vajah kot pri predmetu "Daljinsko zaznavanje in geografski informacijski sistemi v arheologiji”.
Trenutno se oprema uporablja za spremljanje sukcesije vegetacije na pogoriščih na Krasu, za spremljanje premikov na plazovih Slano Blato in Razdrto ter za spremljanje arheološkega najdišča na Rogu nad Katarino.