Foto: Martina Frelih

Oddelek za geografijo

Storitve knjižnice Oddelka za geografijo

Storitve knjižnice

Redni, izredni in podiplomski študenti postanejo člani ob vsakoletnem vpisu, drugi uporabniki se včlanijo in poravnajo članarino po veljavnem ceniku v oddelčnih knjižnicah. Študenti UL z veljavnim statusom študenta se lahko v knjižnico prvič včlanijo tudi brez obiska knjižnice preko spletnega vpisa s študentsko identiteto za študente UL. Ob vpisu je potrebno izpolniti pristopno izjavo, s katero se član zavezuje, da bo ravnal v skladu s Pravilnikom OHK FF.

Študentska izkaznica UL velja kot enotna knjižnična izkaznica za vse knjižnice UL, NUK in CTK.    

 

Večino knjižnega gradiva izposojamo na dom.  Po izteku izposojevalnega roka mora uporabnik gradivo vrniti ali podaljšati rok izposoje. Gradivo se praviloma lahko podaljša dvakrat, izjeme se nanašajo na konkretno publikacijo. Podaljševanje in rezervacija gradiva je možna osebno v knjižnici, preko telefona (01 241 1250) in Moje knjižnice v COBISS-u. Obvestilo o prispeli rezervirani knjigi prejmete na vaš elektronski naslov. Enkrat mesečno vsem zamudnikom pošljemo opomine. Stroške opomina in zamudnino zaračunamo po ceniku Filozofske fakultete.

Na dom ne izposojamo: revij (izjema so: Geografski vestnik, Acta geographica Slovenica, Dela Oddelka za geografijo FF, Geografski obzornik in Geografija v šoli), statističnega gradiva, leksikonov, enciklopedij, slovarjev, topografskih načrtov, geoloških kart, atlasov. Navedeno gradivo lahko bralci uporabljajo v oddelčni čitalnici ali fakultetni čitalnici (soba 015) in ga vrnejo v knjižnico ali knjižni nabiralnik (v pritličju).
Diplomska in magistrska dela, seminarske naloge, doktorske disertacije in arhivsko gradivo lahko bralci pregledujejo le v oddelčni čitalnici. Fotokopiranje ni dovoljeno! Gradivo je potrebno predhodno naročiti.

Diplomska dela in seminarske naloge starega univerzitetnega sistema se nahajajo v skladišču OHK v Zgornjih Jaršah. Gradivo je potrebno predhodno naročiti, o datumu prevzema gradiva boste obveščeni ob naročilu.

Člani knjižnice si lahko preko medknjižnične izposoje naročite gradivo iz drugih slovenskih knjižnic.

Gradivo lahko iščete v katalogu knjižnice COBISS/OPAC in naročite s signaturo pri izposojevalnem pultu. Lahko pa si gradivo v prostem pristopu v knjižnici poiščete sami. Da bosta iskanje in izposoja potekala čim lažje, smo pripravili nekaj navodil, za katere vas prosimo, da jih upoštevate. V pomoč vam bodo tudi navodila kako poiskati gradivo. Diplomska dela in seminarske naloge starega univerzitetnega sistema se nahajajo v skladišču OHK v Zgornjih Jaršah. Gradivo je potrebno predhodno naročiti, o datumu prevzema gradiva boste obveščeni ob naročilu.

Za določanje ključnih besed uporabite vsebinske predmetne oznake

Navodila za dostopanje do informacijskih virov z oddaljenim dostopom.

Citiranje med besedilom

Zahteva, od katere ni mogoče odstopiti je, da avtor dela ve za izvor vsakega uporabljenega vira in loči lastne od prevzetih trditev. V besedilu naj bodo vsi citati opremljeni z natančno navedbo vira oziroma literature. Pri citiranju med besedilom se navajata priimek avtorja in letnica izida vira.
Primer: … (Gams, 2004).

Pri citiranju med besedilom navajamo priimke največ treh avtorjev.
Primer: … (Komac, Natek, Zorn, 2008).

Če je avtorjev še več, navajamo priimek prvega in dodamo »in sod.«. Na seznamu virov in literature dosledno navajamo vse avtorje po priimkih in imenih.
Primer: … (Plut in sod., 2000).

Več uporabljenih virov v citatu ločimo s podpičjem in jih razvrstimo naraščajoče po letnici izida.
Primer: … (Melik, 1960; Gams, 2004).

Kadarkoli je avtor znan, smo ga dolžni navajati na prvem mestu. Le v primeru neavtorskih oziroma anonimnih publikacij (zborniki, zakoni, pravilniki, statistične publikacije ipd.) navajamo naslov publikacije in leto izida oziroma urednika in leto izida. Dolge naslove lahko krajšamo.
Primera: … (Statistični letopis Republike Slovenije 2009, 2009). ali krajše (Statistični letopis ..., 2009).

…(Gams, Vrišer, 1998)

Sekundarne vire, ki smo jih povzeli po drugih virih, označimo s »cit. po:«. To možnost uporabimo le izjemoma, ko primarni vir ni dosegljiv niti v knjižni niti v elektronski obliki.
Primer: … (Bridges, 1982; cit. po: Lovrenčak, 1994).

Pri spletnih virih navajamo avtorja in letnico objave. Zgolj v primeru anonimnih objav lahko namesto avtorja navedemo naslov objave na spletni strani. Če letnica objave ni znana, navajamo leto prevzema navedb s spleta.
Primera: … (Zupančič, 2009).
… (Triglavski narodni park, 2011).

Dobesedni prepisi iz vira morajo biti povsod in v celoti označeni z narekovaji. Neposredno za končnim narekovajem mora biti oklepaj z navedbo vira, ki obvezno vključuje tudi stran. Navedba strani je nujna tudi v primeru, ko smo uporabili določeno misel ali delni podatek drugega avtorja in ne zgolj glavni sklep njegovega dela.
Primer: … (Gams, 2004, str. 60).

V primeru poimenske navedbe avtorja med besedilom se v oklepaju navajata le še leto izida in stran.
Primer: Po mnenju Klemenčiča (2005, str. 172) je postalo kmetovanje v Sloveniji … 

Tudi pod preglednicami in slikami smo dolžni navajati vire na enak način kot med besedilom.
Primer: Vir: Statistični letopis …, 2009, str. 76.

Kadar smo podatke iz določenega vira uporabili za izris grafikona ali karte oziroma za lastne izračune v preglednicah, pod takšnimi prikazi navajamo "vir podatkov".
Primer: Vir podatkov: Statistični letopis …, 2009, str. 76.  

Pri navajanju prostorskih podatkov med besedilom ali pri kartah navedemo ustanovo in letnico.                                                                      

Primer: …(ARSO, 2019).

 

Avtorstvo lastnih fotografij navajamo pod vsako fotografijo z navedbo imena, priimka in letnico nastanka fotografije.
Primer: Avtorica: Saša Koren, 2010.

Pri objavi fotografij in drugih grafičnih prilog, za katere nimamo avtorskih pravic, smo dolžni ravnati v skladu z določili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah Republike Slovenije.

Oblikovanje seznama virov in literature

Seznam literature in virov je končni seznam vseh vrst uporabljenih virov (monografskih publikacij, člankov, kart, gradiva s spleta, osebnih virov itd.), na katerem posamezne enote razvrstimo po abecednem redu priimkov avtorjev oziroma naslovov del v primeru anonimnih objav. Uporabljene objave istega avtorja razvrstimo po letnici izida, od najstarejše do najmlajše. Pri objavah istega avtorja iz istega leta dopolnimo letnico izida z malo črko (na primer 2010a in 2010b).

Monografske publikacije

Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela. Izdaja. Kraj izdaje: založba.

  • Černe, A., Kušar, S., 2010. The system of indicators for regional development, structure and potentials. Ljubljana: Faculty of Arts.
  • Huggett, R. J., 2007. Fundamentals of geomorphology. 2nd ed. London, New York: Routledge.

Anonimne monografske publikacije

Urednik. Naslov dela. Leto izdaje. Izdaja. Kraj izdaje: založba.

  • Gams, I., Vrišer, I. (ur.), 1998. Geografija Slovenije.Ljubljana: Slovenska matica.
  • Geografija. 2001. Tržič: Učila International.

Članki iz revij in časopisov

Priimek, I., leto izdaje revije. Naslov članka. Naslov revije, letnik revije, številka revije, obseg članka. DOI.

  • Bobnar, M., Kramar, N., Rataj, T., Vučenović, D., 2010. Geografski pogledi na problematiko Črne vasi in naselja ob Ižanski cesti. Geografski obzornik, 57, 1, str. 19–26.
  • Ogrin, D., 1993. Burja v Primorju. Pod zračnim slapom. Primorske novice, 47 (12. februar 1993), str. 25.
  • Lampič, B., Rutar, A., 2019. Vrednotenje intenzivnosti okoljskih pritiskov kmetijstva na podzemno vodo v Sloveniji. Dela, 51, str. 5–26. DOI: 10.4321/dela.51.5-26.

Sestavki iz knjig in zbornikov

Priimek, I., leto izdaje. Naslov sestavka. V: Urednik. Naslov knjige. Kraj izdaje: založba, obseg sestavka.

  • Cigale, D., 2006. Turizem v Sloveniji in njegovi vplivi na okolje. V: Šajn, S. (ur.). Turizem smo ljudje. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije, str. 299–309.
  • Cunder, T., 2009. Pomursko kmetijstvo in njegove razvojne možnosti. V: Kikec, T. (ur.). Pomurje. Geografski pogledi na pokrajino ob Muri. Ljubljana: Zveza geografov Slovenije; Murska Sobota: Društvo geografov Pomurja, str. 117–129.

Karte

Naslov karte. Vrsta karte. Leto izdaje. Izdaja. Merilo. Kraj izdaje: založba.

  • Dritte Landesaufnahme 1:25.000. Blatt 5545_3. 1870. 1:25.000. Wien: K. k. Militärgeographisches Institut.
  • Republika Slovenija. Temeljni topografski načrt. Bled-7. 1990. 1:5.000. Ljubljana: Republiška geodetska uprava.

Pri spletnih virih navajamo tudi URL naslov in datum citiranja.

Monografske publikacije s svetovnega spleta

Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela. Izdaja. Kraj izdaje: založba. URL (datum citiranja).

oziroma pri anonimnih monografskih publikacijah

Naslov dela. Leto izdaje. Izdaja. Kraj izdaje: založba. URL (datum citiranja).

Drugi spletni viri

Pri prevzemanju navedb s spletnih strani, ki ne sodijo v nobeno od zgornjih kategorij, se obvezno navede priimek in ime avtorja, leto objave (če je znano), naslov prispevka, enotni naslov vira (URL) in datum citiranja. V primeru anonimne objave navajamo ustanovo ali izdajatelja in nato naslov prispevka.

Prostorski podatki

Lastnik (ustanova, izdajatelj), leto veljavnosti podatka. Vrsta podatka.

Neknjižno gradivo

Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela (oznaka gradiva). Kraj izdaje: založba.

  • Curić, Z., Curić, B., 1999. Školski geografski leksikon (CD ROM). Zagreb: Hrvatsko geografsko društvo.
  • Pot miru v Posočju (videoposnetek). 2007. Kobarid: Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju.

Zakoni

Ime zakona. Leto izdaje. Založba. Enotni naslov vira (URL) in datum citiranja.

Ustni ali neobjavljeni viri

Priimek, I., leto pridobitve informacije. Tema (osebni vir, datum). Kraj.

  • Kranjc, J., 2011. Divja odlagališča ob Savi (osebni vir, 15. 2. 2011). Ljubljana.
  • Arriva, 2019. Število prepeljanih potnikov na relaciji Ljubljana – Škofja Loka (interni vir, 11. 10. 2019). Škofja Loka.

 

 

Naslovna fotografija: Martina Frelih 

Sodelavke in sodelavci oddelka