Foto: Nejc Kavka

Oddelek za geografijo

Projekti na Oddelku za geografijo

Oddelek za geografijo Projekti na Oddelku za geografijo

Projekti na Oddelku za geografijo

Temeljni in aplikativni raziskovalni projekti

Čas trajanja projekta: 10/2023–9/2026

Financer: ARIS

Vodilni partner: dr. Matej Lipar (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU)

Sodelujoči na FF UL: dr. Uroš Stepišnik

Spletna stran: https://giam.zrc-sazu.si/sl/programi-in-projekti/denudirane-jame-ravnine-nullarbor

Ravnina Nullarbor v južni Avstraliji je eno največjih kraških območij na svetu, zgrajeno iz vodoravnih slojev treh različnih apnencev. V približno 14 milijonih letih izpostavljenosti v razmeroma suhem podnebju so se v tej izredno ravni pokrajini oblikovale jame; manj kot 30 m globoke "plitve jame" in genetsko nepovezane "globoke jame", ki se raztezajo 50-120 m pod površjem z velikimi rovi in dvoranami, včasih podrtimi do te mere, da na površju tvorijo udornice. Denudirane jame, znane tudi kot brezstrope jame, so končna stopnja razvoja jam, ko je strop popolnoma odstranjen bodisi zaradi denudacije bodisi zaradi zrušitve stropa. Njihovo odkritje na Nullarborju, kjer ni (bilo) orogeneze, poledenitve ali obsežnega odlaganja mlajših sedimentov ponuja edinstveno okolje za nadzorovano preučevanje nastanka denudiranih jam in njihovo primerjavo na globalni ravni, kjer je lahko nastanek posamezne denudirane jame nejasen zaradi zapletenega razvoja pokrajine.

Naše delo vključuje kartiranje in prostorsko analizo, lidarsko skeniranje, električno upornostno tomografijo in seizmično radarsko skeniranje, zaporedne stratigrafske analize, uporabo metod kozmogenih nuklidov za zakopavanje sedimentov in oceno stopnje denudacije površja. Medtem ko bi lahko rekonstruirali tektonski razvoj in pretekle okoljske dogodke na podlagi študije denudiranih jam, lahko to znanje uporabimo za napovedovanje razvoja okolja v prihodnosti, kar je globalnega pomena.

Čas trajanja projekta: 10/2022–9/2025

Financer: ARIS

Vodilni partner: dr. Sonja Ifko (Fakulteta za arhitekturo UL)

Sodelujoči na FF UL: dr. Barbara Lampič, dr. Simon Kušar, Lea Rebernik (vsi Oddelek za geografijo), dr. Sandi Abram (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo), dr. Renata Novak Klemenčič (Oddelek za umetnostno zgodovino), dr. Matija Svetina (Oddelek za psihologijo)

Spletna stran: https://itd.fa.uni-lj.si/sl/hei-transform/

Transdisciplinarni projekt HEI-TRANSFORM raziskuje možnosti izboljšanja konkurenčnosti nepremične kulturne dediščine (NKD) Slovenije in je usmerjen v prepoznavanje ter vključevanje njenih potencialov v proces zelene preobrazbe.

Izhodišče raziskovanja je razumevanje dediščine kot razvojnega kapitala, ki ga bomo opredelili v okviru štirih vidikov trajnosti: kulturnega, družbenega, ekonomskega in okoljskega. Osredotočamo se na nepremično kulturno dediščino (NKD) in iščemo odgovore na vprašanje, kako, v veliki meri speči kapital, aktivirati v čim večjem obsegu z novimi rabami, ki pa bodo izhajale iz dediščinskih vrednot in potencialov. Zavedamo se nujnosti strukturnih sprememb dediščinskega sektorja, kar bomo dosegli s serijo temeljnih raziskav, ki so osnova za nadaljnje odločanje o preoblikovanju, skladnem z aktualnim znanjem in trajnostno paradigmo dediščine. Prizadevali si bomo za vzpostavitev razmer za neposredno implementacijo in uveljavitev NKD kot kapitala vključujoče trajnostne prihodnosti v lokalnih okoljih, saj so le-ta tista, kjer se trajnost lahko neposredno uveljavi in prispeva h globalnim ciljem. Razvijamo model Kulturna dediščina 4.0 (KD 4.0) za reaktivacijo opuščene NKD s prilagojeno ponovno rabo.

Za preveritev ustreznosti modela KD 4.0 bo v okviru projekta vzpostavljen eksperimentalni laboratorij RevitLab, ki bo potekal v štirih lokalnih skupnostih in kjer bodo izdelani celoviti projekti prenove različne vrste kulturne dediščine: območje grajskega kompleksa Hrastovec (občina Lenart), opuščeno območje industrijske dediščine rudnika Hrastnik, opuščeno jedro Kostanjevice na Krki (naselbinska dediščina) in območje arheološke dediščine v Gornji Radgoni.

Rezultati:

  • Znanstvena zbirka – repozitorij znanstvenih objav s področja teorije varovanja kulturne dediščine slovenskih raziskovalcev.
  • Spletni glosar terminologije s ključnimi pojmi s področja NKD.
  • Spletna zbirka dobrih praks s področja vključujoče prenove in varovanja NKD.
  • Vzpostavljena javna nacionalna prostorska zbirka opuščenih območij z NKD in v zadnjih 10 letih prenovljenih oz. oživljenih območij z NKD.
  • Novo holistično orodje Kulturna dediščina 4.0, ki bo s pomočjo večkriterijske metode analize omogočalo ovrednotenje projektov prilagojene ponovne rabe za reaktivacijo opuščene NKD.
  • Serija dogodkov, simpozijev in konferenc. Več na povezavi: https://itd.fa.uni-lj.si/sl/aktualno/.
  • Izdelani projekti prenove v občinah Gornja Radgona, Hrastnik, Kostanjevica na Krki in Lenart.
  • Izdaja dveh znanstvenih monografskih publikacij, objava znanstvenih prispevkov s poudarkom na skupnih objavah različnih strok, sodelovanje na mednarodnih srečanjih in organiziranje razstav za promocijo rezultatov dediščinskih raziskav.

Čas trajanja projekta: 10/2022–9/2025

Financer: ARIS

Vodilni partner: dr. Naja Marot (Biotehniška fakulteta UL)

Sodelujoči na FF UL: dr. Dejan Cigale, dr. Barbara Lampič, Lea Rebernik, Jasna Sitar

Spletna stran: https://www.bf.uni-lj.si/sl/raziskave/raziskovalni-projekti/2022102414082970/prostorsko-upravljanje-in-stanje-rekreacijske-infrastrukture-ter-rekreacijskih-navad-v-kontekstu-druzbenih-sprememb-v-zadnjih-tridesetih-letih

V obdobju hitrega razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki vse bolj omejuje telesno dejavnost ljudi in vpliva na spremenjen delovni ritem ter prostočasne dejavnosti, predstavlja rekreacija pomemben nadomestek zmanjšanih potreb po telesni dejavnosti. Namen projekta je zapolniti vrzel na področju preučevanja rekreacije v zadnjih tridesetih letih, ki zaradi spremenjenih družbenih razmer, kar se odraža v spremenjenem življenjskem slogu in gibalnih navadah, kaže nove trende in vzorce v prostoru. Projekt predvideva sistematično obravnavo rekreacijskih navad in infrastrukture ter povezave vsebin s prostorskim načrtovanjem.

V Sloveniji je zadnjo raziskavo na tem področju opravil dr. Matjaž Jeršič leta 1998, kjer je ocenil prostorski potencial rekreacije na ravni Slovenije, ga kartografsko prikazal in opredelil prostorsko-načrtovalske smernice za načrtovanje različnih tipov rekreacijske infrastrukture. Vse od takrat pa v Sloveniji, kljub večjim družbenim premikom in spreminjanju rekreacijskih navad ter novih pojavnih oblik rekreacije, ni bilo sistematičnega raziskovanja prostorskih vidikov rekreacijske infrastrukture.

V okviru projekta bo vzpostavljena evidence rekreacijske infrastrukture za celotno državo Slovenijo in njena podrobnejša analiza na ožjem območju izbranih občin. Identificirali bomo sodobne rekreacijske navade in potrebe prebivalstva (iz različnih družbenih skupin), izvedena pa bo tudi analiza prostorskega upravljanja z rekreacijsko infrastrukturo na nacionalni in lokalni ravni.

Rezultati:

  • digitalna evidenca rekreacijske infrastrukture na nacionalni ravni;
  • natančnejši popis in GIS rekreacijske infrastrukture na primeru izbranih občin (Nova Gorica, Ormož in Trbovlje);
  • orodje za sistematično spremljanje športno-rekreativne dejavnosti odraslih;
  • priprava teoretičnega modela in smernic za prostorsko načrtovanje ter upravljanje rekreacijske infrastrukture na občinski/nacionalni ravni.

Čas trajanja projekta: 10/2022–9/2024

Financer: Program CRP; ARIS in Ministrstvo za obrambo (MO)

Vodilni partner: dr. Peter Mikša (Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta UL)

Sodelujoči na FF UL: dr. Barbara Lampič, Lea Rebernik

Sistematično evidentiranje grobišč se je v Sloveniji začelo leta 2000, a je do večjega premika na tem področju prišlo v letu 2001. Do leta 2009 je bilo odkritih in popisanih dobrih 600 lokacij prikritih grobišč, danes Evidenca vključuje 675 lokacij.

V obdobju 2020–2021 je bil zasnovan nov prostorsko-podatkovni sloj prikritih vojnih grobišč in aplikacija v okolju ArcGIS Online, kar predstavlja pomemben korak pri vzpostavljanju celovitega sistema za spremljanje vojnih grobišč v Sloveniji. V ta namen je bil izveden sistematičen pregled še neurejenih gradiv ter ureditev in podatkovna dopolnitev izbranih prikritih grobišč. V sklopu tega je bilo ugotovljeno, da predstavljajo lokacije v jamah oz. podzemnih jamah eno najmanj raziskanih področij v evidenci.

Da bi zagotovili celosten pregled nad prisotnostjo prikritih vojnih grobišč v podzemnih jamah, pripravili podlage za pregled novih lokacij ter sistemsko uredili in dopolnili podatke Evidence prikritih vojnih grobišč in posledično Registra vojnih grobišč, bomo v okviru projekta podrobneje pregledali arhivske podatke iz Katastra jam ter na podlagi zapisov nadgradili obstoječo prostorsko bazo prikritih grobišč v Sloveniji.

Rezultati:

  • pregled in analiza podatkov Katastra jam ter evidentiranje potencialnih novih lokacij prikritih vojnih grobišč;
  • podatkovna dopolnitev in prostorska razširitev že obstoječega podatkovno-prostorskega sloja prikritih vojnih grobišč;
  • terenski pregled 20 novih lokacij;
  • izdelava protokola raziskovanja prikritih vojnih grobišč v primeru jam in brezen;
  • predlog za prenos potrjenih lokacij v Register vojnih grobišč.

Mednarodni projekti

Čas trajanja projekta: 1/2023–12/2025
Financer: EU, program Horizon Europe
Vodilni partner: National University of Ireland Galway, Irska
Sodelujoči na FF UL: dr. Barbara Lampič, dr. Irma Potočnik Slavič, Sara Mikolič, Lea Rebernik (vse Oddelek za geografijo), dr. Eva Boštjančič, dr. Darja Kobal Grum (obe Oddelek za psihologijo)
Spletna stran: https://fliara.eu/

Ključni sodobni trendi kot so podnebne spremembe, neenakosti med spoloma in pandemija COVID-19 prinašajo evropskemu podeželju nove izzive, ki pa so hkrati tudi priložnost za spodbujanje bolj prožnih, vključujočih in trajnostnih podeželskih skupnosti, podprto z digitalnim in zelenim prehodom. Za dosego tega bomo morali vsi posamezniki in skupnosti sodelovati pri inovacijah na podeželju.

Zaposlitvene možnosti podeželskih žensk in njihov prispevek k inovacijam sta, zaradi pretežno patriarhalne usmerjenosti družbe, pogosto prezrta. Projekt FLIARA (Female-Led Innovation in Agriculture and Rural Areas) predlaga transdisciplinarno, inovativno metodologijo za izboljšanje razumevanja, ozaveščenosti in priznavanja prispevka žensk k bolj trajnostnem podeželju, ter razvoj priporočil, kako lahko učinkovitejše politike in vodenje (angl. governance) krepijo zmogljivost žensk in njihov prispevek k trajnostnem razvoju podeželja.

Z uporabo različnih metod scenarijev, študij primerov, izvajanja mrežnega povezovanja, in soustvarjanja konceptualnih okvirjev bomo identificirali vizije za trajnostno prihodnost kmetij in podeželja, ter katere inovacije so potrebne za njihovo uresničitev. Na študijah primera bomo projektni partnerji znotraj partnerskih držav raziskovali inovacije, ki jih vodijo ženske, na kmetijah in širših podeželskih območjih, ter si ogledali njihove poti v inovacijskem ekosistemu. Mrežno povezovanje bo rezultiralo v oblikovanju t.i. Izkustvene skupnosti žensk (angl. community of practise), ki se bo povezala s ključnimi družbenimi inovatorji in pripravljavci politik.

Rezultati:

  • Prepoznane razvojne vizije in inovacije v različnih tipih evropskega podeželskega prostora: predstavljenih 100 različnih vizij in 200 inovacij.
  • Identifikacija inovativnih žensk v kmetijstvu in na podeželju – v 10 državah bomo skupaj prepoznali 400 inovativnih žensk (vsaj 40 v Sloveniji), med njimi jih izbrali 200 za podrobnejše intervjuje (20 v Sloveniji) ter na koncu izbrali 20 ambasadork inovativnih praks. Inovativne prakse žensk v Sloveniji.  
  • Vzpostavitev delujočih skupnosti, v okviru katerih se bodo v različnih državah srečale inovativne ženske – jeseni 2024 bo mednarodni dogodek mreženja in srečanja z nacionalnimi deležniki potekal v Sloveniji.
  • Predlogi razvoja novih politik in praktična orodja, ki podpirajo delovanje inovativnih žensk v kmetijstvu in na podeželju.

 

Čas trajanja projekta: 9/2022–8/2025

Financer: EU, program Erasmus +

Vodilni partner: Erasmus University Rotterdam, Nizozemska

Sodelujoči na FF UL: dr. Mojca Ilc Klun, dr. Blaž Repe

Spletna stran: https://idea-net.eu/

Projekt temelji na že obstoječih praksah partnerjev s področij vključevanja, raznolikosti, enakosti in dostopa (angl. Inclusion, Diversity, Equity and Access (IDEA)), obsežnih raziskavah na področju socialne razsežnosti visokošolskih zavodov in mrež zainteresiranih deležnikov. Cilj je združiti to znanje v sistematičen pristop k vključevanju področja IDEA v visokošolske zavode, zlasti ob upoštevanju različnih kontekstov in izenačevanja področja IDEA na evropski ravni.

Rezultati:

  • priprava podatkovne zbirke dobrih praks;
  • zasnova smernic za ustanavljanje uradov IDEA in vzpostavitev ustrezne infrastrukture;
  • organizacija dejavnosti vzajemnega učenja za krepitev zmogljivosti za podporne službe;
  • vzpostavitev skupnosti strokovnjakov, osredotočenih na izmenjavo znanj, prihodnje trende in sodelovanje.

Čas trajanja projekta: 2/2022–2/2024

Financer: EU, program Erasmus Knowledge Alliances

Vodilni partner: Technological University of the Shannon (TUS), Irska

Sodelujoči na FF UL: dr. Irma Potočnik Slavič, Sara Mikolič

Spletna stran: https://ruralresilience.eu/

Projekt REBOUND je usmerjen v preučevanje prožnosti podeželskih skupnosti (angl. rural community resilience). Izvaja se po načelih mehanizma Erasmus KA, ki preko mednarodnih mrež znanja razvija aktualne učne vsebine, ki so na voljo tako izobraževalnim ustanovam kot drugim ciljnim skupinam. V partnerskih državah bomo z anketo, intervjuji in fokusno delavnico preučevali dojemanje prožnosti med različnimi deležniki (izvajalci LEADER/CLLD projektov, strokovnimi sodelavci na občinah in razvojnih agencijah, raziskovalci, razvojniki in oblikovalci razvojnih politik). Pri tem bomo prepoznali ključne ovire, s katerimi se soočajo podeželske skupnosti; predvsem pa bomo iskali primere reševanja težav. Partnerji bomo z natančnim preučevanjem »sposobnosti za prilagoditev, spremembo, odziv in razvoj« v več študijah primera pripravili interaktivno gradivo, ki bo omogočalo e-izobraževanje in bo akreditirano na irski univerzi.

Rezultati:

  • Analiza prožnosti podeželskih skupnosti.
  • Razvoj mednarodnega e-izobraževalnega programa za različne ciljne skupine, ki se ukvarjajo z razvojem podeželja. Program bo akreditiran na irski univerzi (TUS), pilotne delavnice pa bomo izvedli tudi v Sloveniji.

Tržni projekti in druge raziskave

Čas trajanja projekta: 11/2022–3/2023, se nadaljuje v letu 2024

Financer: Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Geodetski inštitut Slovenije (GI)

Sodelujoči na FF UL: dr. Barbara Lampič, Lea Rebernik

Prva evidenca funkcionalno degradiranih območij (FDO) (2017) je bila rezultat ciljnega raziskovalnega projekta (CRP) z naslovom »Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba pilotnega popisa in vzpostavitev ažurnega registra«. FDO so bila opredeljena kot »nezadostno izkoriščeno ali zapuščeno območje z vidnim vplivom predhodne rabe in zmanjšano uporabno vrednostjo«.

Prvo ažuriranje FRO (terminologijo smo v skladu z zakonodajo spremenili in izraz degradirano nadomestili z razvrednoteno) pa je potekalo participativno, v sodelovanju z občinami, v obdobju 2019–2020. Podatki so bili takrat prilagojeni potrebam Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in preneseni v prostorsko-informacijski sistem občin PISO, kjer so občinam in širši javnosti sedaj dostopni podatki za leto 2020.

S posodobljeno baza FRO 2023, ki je sedaj prešla pod okrilje Ministrstva za naravne vire in prostor, želimo v prostorskem informacijskem sistemu (PIS) zagotoviti podatke o razvrednotenih območjih po merilih fizične in funkcionalne razvrednotenosti ter vzpostaviti sistemsko spremljanje dinamike oživljanja oziroma sprememb FRO v Sloveniji. Uporaba podatkov se postopoma povečuje, z zagotavljanjem ažurne baze pa je osrednji namen uporaba podatkov FRO v prostorskemu načrtovanju in zagotavljanje trajnostne rabe prostora.

Rezultati:

Čas trajanja projekta: 2/2023–11/2023, se nadaljuje v prihodnje (periodično)

Financer: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO)

Sodelujoči na FF UL: dr. Barbara Lampič, Lea Rebernik

Redno sodelovanje pri razvoju novih in posodabljanju starih kazalcev okolja za Agencijo RS za okolje (ARSO), predvsem v sklopu Tla in površje.

Zaključeni projekti (nacionalni)

Čas trajanja projekta: 9/2020–8/2023

Financer: ARRS

Vodilni partner: dr. Manja Žebre (Geološki zavod Slovenije)

Sodelujoči na FF UL: dr. Uroš Stepišnik

Spletna stran: https://www.geo-zs.si/?option=com_content&view=article&id=787

Nekdanji gorski ledeniki so pomemben analog za razumevanje sodobnih gorskih ledenikov in njihovih prihodnjih interakcij s podnebjem. Nekdaj poledenela gorska območja so vse bolj prepoznana kot zelo pomembni arhivi za proučevanje podnebnih sprememb v kvartarju. Evropske Alpe so ena izmed regij, kjer so geološki zapisi preteklih poledenitev obsežni in dobro raziskani. Slednje pa ne velja za jugovzhodni del Alp in sosednje severne Dinaride, kljub dejstvu da se pretekle poledenitve na tem območju proučujejo že od konca devetnajstega stoletja dalje. Med geomorfološkimi kartami obsega nekdanjih ledenikov, ki so jih ustvarili različni avtorji, prihaja do velikih razhajanj. Poleg tega se te empirične rekonstrukcije ledenikov ne skladajo z numerično modeliranimi simulacijami, ki predvidevajo bistveno preobsežen ledeni pokrov čez območje celotnih jugovzhodnih Alp. Bolj podrobno bomo proučevali prostorsko-časovne vzorce napredovanj in umikanj ledenikov med zadnjo ledeno dobo, vpliv različne geološke podlage na podledeniške razmere in dinamiko ledenikov ter pretekle podnebne razmere, ki so vplivale na napredovanje in umikanje ledenikov.

Rezultati:

  • ugotovitve o vplivu pleistocenskih in holocenskih ledenikov na oblikovanje pokrajine in njihovem odzivu na pretekle podnebne spremembe;
  • razumevanje današnjih in prihodnjih odzivov ledenikov na globalne okoljske spremembe;
  • razumevanje pretekle dinamike ledenikov v odvisnosti od podnebnih sprememb na stičišču Alp in Dinaridov;
  • spletni pregledovalnik poledenitve: https://zrc.maps.arcgis.com/apps/webappviewer/index.html?id=bacb660b9e4d46a4bb22878c6997b0ee.

Čas trajanja projekta: 11/2020–1/2023

Financer: Program CRP; ARRS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Vodilni partner: dr. Irma Potočnik Slavič (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta UL)

Sodelujoči na FF UL: dr. Barbara Lampič, Nejc Bobovnik, Sara Mikolič, Lea Rebernik

Podeželje je prostor pomembnih sprememb in funkcij ter poligon raznovrstnih interesov, kjer se območja različnih interesov prekrivajo, prihaja do konfliktov, lahko pa tudi do obojestranske koristi. Na podeželju v Sloveniji je pričakovati, da bo ob vse večjih spremembah in vse večjemu številu raznovrstnih akterjev tudi v prihodnje vedno več interakcij, potreb po usklajevanju raznovrstnih interesov in razreševanju konfliktov.

Zavedamo se, da morajo biti načini preprečevanja in reševanja konfliktov prilagojeni konkretni situaciji. V sklopu projekta bomo na terenu prepoznavali različne tipe konfliktov, različne akterje, obstoječe načine reševanja konfliktov ter na študiji primera to podrobneje raziskali in prikazali. Tako razširjamo pogled na konflikte na podeželju, saj jih ne obravnavamo le kot dogodek z negativno konotacijo, ampak imajo konflikti lahko tudi različne pozitivne učinke. V naši raziskavi konflikte na podeželju opredeljujemo širše – konflikt kot proces, ki spodbuja akterje k sodelovanju in povezovanju, kar vodi v iskanje rešitev v smeri trajnostnega razvoja podeželja.

Rezultati:

Čas trajanja projekta: 11/2020–1/2023

Financer: Program CRP; ARRS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Vodilni partner: dr. Simon Kerma (Fakulteta za turistične študije Portorož - Turistica UP)

Sodelujoči na FF UL: dr. Dejan Cigale, dr. Barbara Lampič, dr. Irma Potočnik Slavič

Spletna stran: https://www.turistica.si/si/raziskovanje/raziskovanje-in-projekti/projekt-vingatur

Potencial vinske in gastronomske ponudbe kot oblik dopolnilne dejavnosti turizma na kmetiji še ni bil ustrezno raziskan in valoriziran v kontekstu razvoja vinskega in gastronomskega turizma (s poudarkom na vinsko turističnih cestah), četudi je ta potencial zaznan in v strateško-razvojnih dokumentih že prepoznan. V nasprotju s tem v praksi pravzaprav opažamo marginalizacijo in še zdaleč ne ustrezno pozicioniranje turističnih kmetij v kontekstu Slovenije – evropske gastronomske regije 2021. Država bi svojo prepoznavnost lahko gradila tudi na najboljših turističnih kmetijah. Zaradi njihove prostorske razpršenosti in prešibke prisotnosti v ponudbi vinskega in gastronomskega turizma, je tako vloga turističnih kmetij bistveno šibkejša, kot bi morala biti.

S projektom želimo okrepiti prisotnost in povečati konkurenčnost turističnih kmetij v kontekstu razvoja vinskega in gastronomskega turizma v Sloveniji. Projekt po eni strani prispeva k razvoju znanosti in stroke (zapolnjevanje vrzeli v znanju), po drugi strani pa zlasti na osnovi izvedenih analiz stanja in potreb nosilcev kmetijskih dejavnosti predlaga konkretne strateške ukrepe za spodbujanje povezovanja, dviga kompetenc, izboljšanja trženja in valorizacije neizkoriščenih virov, kar je tudi podlaga za sprejem ustreznih podpornih ukrepov (iz predvidenih javnih sredstev).

Rezultati:

  • Analiza stanja turizma na kmetiji in značilnosti ponudbe turističnih kmetij ter njihovih potreb na področju vključevanja v turistične programe in storitve.
  • Analiza odnosa obiskovalcev do vinske in gastronomske ponudbe na turističnih kmetijah.
  • Identifikacija dobrih praks na področju vinskega in gastronomskega turizma.
  • Predlog ukrepov za skladnejši razvoj podeželja, usmerjenega v vinski in gastronomski turizem.
  • Organizacija dveh študijskih tur po Sloveniji: Mediteranska Slovenija (20.–21. 9. 2021) in Maribor z okolico (17. 6. 2022).
  • Organizacija znanstveno-strokovnega simpozija »Sedanjost in prihodnost vinskega in gastronomskega turizma na turističnih kmetijah v Sloveniji« (Portorož, 25. 1. 2023). Več o dogodku: https://www.turistica.si/si/dogodki/tekoci-dogodki/simpozij-sedanjost-in-prihodnost-vinskega-in-gastronomskega-turizma-na-turisticnih-kmetijah-slovenij.

Čas trajanja projekta: 4/2022–5/2023

Financer: Občina Trebnje (v okviru Programa razvoja podeželja - projekti LEADER/CLLD)

Sodelujoči na FF UL: Sara Mikolič, dr. Barbara Lampič, dr. Tajan Trobec, dr. Irma Potočnik Slavič

Spletna stran: https://www.trebnje.si/p5874/ozivitev-zivljenja-ob-in-v-reki-temenici-rusalka

V okviru operacije Oživitev življenja ob in v reki Temenici (RUSALKA) želimo spodbujati aktivno sodelovanje občanov Občine Trebnje pri varovanju okolja in ohranjanju narave. Kot pomembne deležnike v prostoru jih želimo opremiti z razumevanjem delovanja vodnega in obvodnega prostora. Z nizom izobraževalnih delavnic za osnovnošolce in ozaveščevalnih delavnic za lokalno prebivalstvo bomo predstavili hidrogeografske značilnosti tega enkratnega kraškega sveta, vidike upravljanja občutljivega obvodnega prostora, pomembne naravne in druge značilnosti pokrajine, hkrati pa bomo s participativnim pristopom iskali pomembna lokalna znanja in jih vključili v pripravo gradiv za vzpostavitev treh e-vod(e)nih izletov v porečju Temenice.

Naložbo Oživitev življenja ob in v reki Temenici (akronim: RUSALKA) je vodilni partner (Občina Trebnje) s partnerji (OŠ Trebnje, TD Trebnje, Gorec d.o.o.) uspešno prijavil na Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS Suhe krajine, Temenice in Krke (projekti LEADER/CLLD) v letu 2021 in s posredniškim organom (Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo) sklenil pogodbo o sofinanciranju naložbe. Oddelek za geografijo FF UL je bil s strani Občine Trebnje izbran za izvajalca dela projektnih aktivnosti.

Rezultati:

  • razvoj 4 tematskih delavnic za osnovnošolce za raziskovanje vodnega in obvodnega prostora;
  • pilotna izvedba 8 delavnic na osnovnih šolah na območju LAS STIK;
  • izvedba usposabljanja za mentorje - učitelje;
  • priprava vsebin za 3 e-vod(e)ne izlete v porečju Temenice, ter zasnova informativne table in letaka;
  • sodelovanje na dogodku Dan Temenice.

Tematske delavnice, predlogi izletov in priročnik so dostopni na povezavi: https://storymaps.arcgis.com/stories/a1a3cb896f5140f7a2cc2143cd9587fb.

Čas trajanja projekta: 10/2020–6/2021 in 3/2022–7/2022

Financer: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP)

Sodelujoči na FF UL: dr. Barbara Lampič, Nejc Bobovnik, Lea Rebernik, dr. Blaž Repe, dr. Tajan Trobec, dr. Katja Vintar Mally

Slovenija ni imela vzpostavljenega celovitega sistema upravljanja onesnaženih območij, ki vključuje a) prepoznavanje onesnaženih območij, b) preliminarne raziskave potencialnih lokacij, c) podrobne raziskave posameznega območja in d) implementacijo ukrepov za zmanjševanje tveganj za onesnaženje. Večina evropskih držav namreč sledi takšnemu pristopu in vodi regionalne ali nacionalne evidence onesnaženih območij.

Leta 2021 je bila v Sloveniji vzpostavljena prva evidenca POO, kot prvi korak pri reševanju celovite problematike onesnaženih območij v državi. Izhajali smo iz obsežnih gradiv nacionalne evidence t.i. funkcionalno degradiranih območij. Dodatno smo v bazo že vključili tudi območja (ali dele območij), kjer se je v preteklosti odvijalo odlaganje odpadkov (komunalnih in nevarnih), lokacije, kjer je prihajalo do nelegalnega odlaganja, a le-te nikdar niso bile prepoznane kot odlagališče, ter območja SEVESO zavezancev, IED upravljavcev in posamezne znane kritične lokacije (potencialnega) onesnaževanja.

V letu 2022 je glavni cilj projekta nadgradnja obstoječe evidence in izdelava razmeroma enostavnega modelnega pristopa, ki bo omogočal rangiranje posameznih POO glede na občutljivost širšega območja POO. V ta namen so bili opredeljeni štirje kriteriji, znotraj njih pa 9 kazalnikov. Z uporabo metode večkriterijskega vrednotenja smo posamezne skupine kriterijev (prebivalstveni vidik, tla, vode, ohranjanje narave) obtežili, s čemer smo poudarili njihovo relativno pomembnost v odnosu do ostalih skupin dejavnikov z vidika občutljivosti za onesnaženje. Izdelana metoda je ključna v procesu rangiranja POO in identifikaciji območij prednostne obravnave.

Rezultati:

  • vzpostavitev evidence in prostorsko-podatkovnega sloja Potencialno onesnaženih območij v Sloveniji;
  • vzpostavitev aplikacije za spremljanje potencialno onesnaženih območij v Sloveniji;
  • izdelava metodologije za opredelitev prednostnih območij za pripravo in implementacijo ukrepov;
  • udeležba (s prispevkom) na mednarodni konferenci Contaminated sites 2022 (Slovaška, 12.–14. 10. 2022), 8. hrvaškem geografskem kongresu (Malinska, 4.–6. 9. 2023) in Tretjem slovenskem kongresu o vodah (Ptuj, 19.–20. 10. 2023).

Zaključeni projekti (mednarodni)

Čas trajanja projekta: 1/2020–12/2022

Financer: EU, program Erasmus Knowledge Alliances

Vodilni partner: Limerick Institute of Technology (od oktobra 2021: Technological University of the Shannon), Irska

Sodelujoči na FF UL: dr. Irma Potočnik Slavič, Sara Mikolič

Spletna stran: https://socialb-erasmus.eu/sl/

Pred več kot dvema desetletjema se je socialno podjetništvo začelo pojavljati v programih višje- in visokošolskega izobraževanja, v zadnjih letih pa se zanj bolj intenzivno zanimajo različne politike na državni in tudi na mednarodni ravni. Širše gledano je v EU registriranih 2,8 milijonov socialnih podjetij in organizacij, ki zaposlujejo 13,6 mio ljudi in ustvarijo 8 % BDP (SocialB, 2018).

V sklopu projekta SocialB (Social Business Educational EcoSystem for Sustainability and Growth) želimo na podlagi analize obstoječih izobraževalnih programov in programov za usposabljanje ugotoviti, katere vsebine in usposabljanja bi potrebovali za razvoj kompetenc (1) študentov tovrstnih programov, (2) socialnih podjetnikov in praktikov ter (3) svetovalcev na področju socialnega podjetništva, ki bi se udeležili usposabljanja. Projekt želi zasnovati učne enote, ki bodo vključevale inovativne metode kombiniranega učenja, kar bo študentom oz. slušateljem omogočilo izpopolnjevanje znanja, veščin in kompetenc s področja socialnega podjetništva.

Rezultati:

Čas trajanja projekta: 7/2020–12/2022

Financer: Deutsche Gesellschaft für Internationale Zusammenarbeit (GIZ) GmbH, Nemčija

Vodilni partner: Inštitut za zdravje in okolje

Sodelujoči na FF UL: dr. Katja Vintar Mally, Nejc Bobovnik

Spletna stran: https://sustainaware.net/

Projekt želi z metodami neformalnega izobraževanja poučiti mlade v Srednji Evropi o podnebnih spremembah in načinih njihovega blaženja. Z namenom spodbujanja »podnebne pismenosti« med mladimi se v okviru projekta pripravljajo tudi izobraževalna gradiva in viri o blaženju podnebnih sprememb, kar vključuje tudi prilagoditev kalkulatorja ekološkega odtisa slovenskim razmeram. Slednji ozavešča o posameznikovih potrebah oziroma povpraševanju po virih okolja, načinih za spoprijemanje s potrošniškimi navadami in možnostih preoblikovanja netrajnostnih vzorcev v bolj trajnostne. Projekt vključuje izvedbo več izobraževalnih dogodkov o podnebnih spremembah: osem spletnih seminarjev, poletno šolo o podnebnih spremembah ter mednarodni posvet mladih o trajnostnosti in podnebju. Vsi dogodki bodo udeležencem in deležnikom s področja trajnosti in podnebnih sprememb iz Srednje Evrope omogočali predstavitev in razpravo o rezultatih projekta. Projekt posebej naslavlja mlade in razvija nov kompetenčni model za blaženje podnebnih sprememb in trajnostnost, ki ga bodo preizkusile in uporabljale mladinske nevladne organizacije na Madžarskem in v Sloveniji.

Rezultati:

  • slovenska različica kalkulatorja ekološkega odtisa, dosegljiva na https://odtis.si/;
  • brošura “WTF so podnebne spremembe?” v slovenskem, madžarskem in angleškem jeziku;
  • kompetenčni model za neformalno izobraževanje v mladinskem sektorju o blaženju podnebnih sprememb in trajnosti;
  • pilotna uporaba kompetenčnega modela v nevladnih organizacijah v Sloveniji in na Madžarskem;
  • izvedba projektnih dogodkov: osem spletnih seminarjev o blaženju podnebnih sprememb in trajnosti, poletna šola o podnebnih spremembah in trajnosti, mednarodni podnebni posvet mladih.

Čas trajanja projekta: 9/2020–7/2023

Financer: EU, program Erasmus +

Vodilni partner: Udaf82, Francija

Sodelujoči na FF UL: dr. Katja Jeznik, Zala Gruden (obe Oddelek za pedagogiko in andragogiko), dr. Marko Krevs, Nejc Bobovnik (oba Oddelek za geografijo)

Spletna stran: http://www.boomering-project.org/?lang=sl

Namen projekta je podpreti dialog med mladimi (starimi med 10 in 19 let) ter njihovimi starši in delavci v vzgoji in izobraževanju, da bi jim pomagali pri zavedanju težavnosti zavajajočih informacij. Za boljše razumevanje mehanizmov, ki podpirajo širjenje zavajajočih informacij, je del projekta namenjen pripravi orodij, s pomočjo katerih bodo starši in strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju lahko izobraževali mlade in jim nudili pomoč pri razvoju spretnosti intelektualne samoobrambe. Orodje TALOS je robot za klepetanje, ki mu uporabniki postavljajo vprašanja na teme, ki jih zanimajo, ta pa jih preusmeri k virom v lokalnem okolju. Orodje PAREIDOLIA izhaja iz različnega dojemanja realnosti. S pomočjo fotografij, ki prikazujejo predmete, okolico, naravo, osebe v nenavadni luči ali iz nevsakdanjih zornih kotov, bomo poskušali pokazati, prav to idejo - da vidimo, kar želimo in znamo videti. Orodje MAPPING (pri izvedbi katerega imamo vodilno vlogo na FF UL) je namenjeno zbiranju, analizi in predstavitvi informacij o mladih (12–19 let) v Franciji, Španiji, Sloveniji in Italiji. Raziskava se osredotoča na primere zavajajočih informacij, kot jih zaznavajo mladi, zaznavanju stopnje nagnjenosti mladih k temu, da jim verjamejo ter ali zavajajoče informacije vplivajo na njihovo vedenje in razmišljanje. Izdelujemo dve orodji: orodje za kartiranje primerov zavajajočih informacij in odzivov nanje (Mapping Tool) in orodje za izdelavo zgodb z zemljevidi (StoryMaps Tool), s katerim bodo predstavljene zbrane informacije in njihove interpretacije na privlačen in razumljiv način.

Rezultati:

  • podatkovna baza primerov zavajajočih informacij, ki bodo uporabljeni v nadaljnjih analizah, interpretacijah, pripravi zgodb z zemljevidi;
  • zgodba z zemljevidi, ki je orodje za podporo učenju o mladostnikih, ki se soočajo z napačnimi informacijami, dosegljiva na https://arcg.is/0LvX9G;
  • različna druga izobraževalna orodja, ki bodo uporabna za mlade, njihov starše in delavce v vzgoji in izobraževanju pri poučevanju o zavajajočih informacijah;
  • množični prosto dostopen spletni učni program (MOOC), ki bo združil vsa orodja v celovito izobraževalno orodje.

Čas trajanja projekta: 10/2019–8/2022

Financer: EU, program Erasmus +

Vodilni partner: Nicolaus Copernicus University, Poljska

Sodelujoči na FF UL: dr. Blaž Repe

Spletna stran: https://sites.google.com/site/shareyoursoils/home

Osrednji namen projekta je oblikovanje izobraževalnega okolje za proučevanje prsti na podlagi WRB klasifikacije, ki bo temeljilo na pametnih mobilnih napravah, mobilnih aplikacijah in družabnih omrežjih.

V okviru projekta zasnovana mobilna aplikacija, ki omogoča vnos proučevane prsti, bo v nadaljevanju preverjena z diskusijo po principu družabnih omrežij. Aplikacija bo namenjena komurkoli, prvenstveno pa študentom, ki se srečajo s proučevanjem prsti in WRB klasifikacijo. Z aplikacijo se bodo zbirali podatki o prsteh, lokacijah in pokrajinah s celega sveta. Poleg tega bomo pripravili tudi omnibus na temo prsti, ki bo namenjen podpori poučevanja najnovejše izdaje sistema WRB (2015) na univerzitetni ravni, primerni za različne predmete naravoslovja (npr. varstvo okolja, geografijo, kmetijstvo in gozdarstvo).

Aplikacijo "inštruktorji" preverjajo na terenskih sestankih v vseh sodelujočih državah. Poleg njih jo na tedenskih terenskih delavnicah (predvidene tri, v različnih državah) preverijo tudi študenti. Julija 2021 je bila prva uspešno izpeljana v Sloveniji, s 50 udeleženci/kami. Projekt se zaključi z mednarodno konferenco.

Rezultati:

Čas trajanja projekta: 10/2020–12/2022

Financer: sklad CELSA (Central Europe Leuven Strategic Alliance)

Vodilni partner: KU Leuven, Belgija

Sodelujoči na FF UL: Sara Mikolič, dr. Irma Potočnik Slavič, dr. Barbara Lampič

Spletna stran: https://celsalliance.eu/

Bilateralni raziskovalni projekt Univerze v Ljubljani in KU Leuven se osredotoča na raziskavo podpornega okolja za nove pristopnike v kmetijstvo. V okviru projekta je načrtovana vzporedna raziskava sistema znanja in inovacij na področju kmetijstva (AKIS) v Sloveniji in Flandriji (Belgija). Zanimajo nas vstopni modeli novih pristopnikov v kmetijstvo ter kako se oblikuje sistem kmetijskega svetovanja in izobraževanja v Sloveniji in flamskem delu Belgije. V okviru projekta bosta izvedena študijska obiska Slovenije in Belgije, spodbujala se bo krepitev sodelovanja obeh univerz in priprava novih projektnih prijav na program Obzorje 2020 ali sorodne programe financiranja.

Projekt je financiran iz programa CELSA (Central Europe Leuven Strategic Alliance), katerega namen je krepitev sodelovanja med univerzami, izmenjava znanj in izkušenj ter naslavljanje raziskovalnih mankov. Program CELSA podpira raziskovalce na začetku karierne poti.

Rezultati:

  • Analiza podpornega okolja za nove pristopnike v kmetijstvo v Sloveniji in Belgiji, katere rezultati bodo objavljeni v skupnem članku oz. študiji.
  • Skupno terensko delo v Belgiji in Sloveniji, ki je vključevalo intervjuvanje različnih deležnikov (novih pristopnikov, kmetijskih svetovalcev, izvajalce izobraževanja in usposabljanja, oblikovalce razvojnih politik).

Čas trajanja projekta: 11/2019–3/2022

Financer: EU, program Erasmus +

Vodilni partner: Tallinn University, Estonija

Sodelujoči na FF UL: dr. Marko Krevs, dr. Tatjana Resnik Planinc, Lea Rebernik

Spletna stran: https://www.digihuman.eu/

Cilj projekta je razviti niz orodij in smernic, namenjenih visokošolskim učiteljem na področju humanistike, da bi izboljšali njihove IKT veščine in tako povečali uspešnost poučevanja in raziskovanja ter posledično uspešnost in motivacijo njihovih študentov.

Čeprav je vse več akademskih vsebin in orodij na voljo odprto in brezplačno, bodo študenti še naprej potrebovali podporo pri učenju, kar poudarja pomen učiteljevih pedagoških spretnosti skupaj z usposobljenostjo za posamezno področje. Visokošolski učitelji potrebujejo znanja in spretnosti s področja digitalne pedagogike in področno specifične digitalne kompetence. Organi in institucije bi morali dati prednost prožnim pristopom, ki omogočajo kontekst in disciplino in ne univerzalnih rešitev, ki bi bile prilagojene vsakemu posameznemu področju in kontekstu.

V kontekstu humanistike in družboslovja ima IKT dragoceno vlogo. Bogati učenčevo znanje in spretnosti ter spodbuja poglobljeno in avtentično učenje. V projektu bomo raziskali glavne izzive, s katerimi se soočajo učitelji na področju humanistike, ugotovil najbolj uporabna in praktična orodja, ki so na voljo in jih je mogoče prilagoditi različnim predmetom, ter zagotovili ustrezne vsebine in orodja za usposabljanje, ki bodo učiteljem pomagali razviti njihovo strategijo poučevanja z uporabo IKT orodij.

Rezultati:

Group 6Created with Sketch.