Splošne informacije

Naziv:

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete - OHK FF
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana, Slovenija
e-pošta: info.ohk@ff.uni-lj.si

Vodja OHK FF

mag. Priscila Gulič, prof. fil. in univ. dipl. bibl.
e-pošta: priscila.gulic@ff.uni-lj.si
Telefon: +386 1 241 1392 
Pisarna: soba 518
Uradne ure: pon. - pet.: 11-13 

Predsednik Sveta OHK FF

doc. dr. David Movrin 
e-pošta: david.movrin@ff.uni-lj.si
Kabinet 329

Ime in priimek

Knjižnica

E-naslov

Telefon

Živa Borak klasična filologija

ziva.borak@ff.uni-lj.si

(01) 241 1420

mag. Maja Božič

zgodovina

maja.bozic@ff.uni-lj.si

(01) 241 1201

dr. Alojz Cindrič

sociologija

alojz.cindric@ff.uni-lj.si

(01) 241 1122

Urša Černič

pedagogika

ursa.cernic@ff.uni-lj.si

(01) 241 1148

Neja Čop

anglistika

neja.cop@ff.uni-lj.si

(01) 241 1350

dr. Martina Frelih

geografija

martina.frelih@ff.uni-lj.si

(01) 241 1234

Peter Grum

muzikologija

peter.grum@ff.uni-lj.si

(01) 241 1498

mag. Priscila Gulič​

pisarna OHK FF

priscila.gulic@ff.uni-lj.si

(01) 241 1392

dr. Tjaša Jug bibliotekarstvo tjasa.jug@ff.uni-lj.si (01) 241 1380

Tina Kavšek

psihologija

tina.kavsek@ff.uni-lj.si

(01) 241 1176

Marko Kitin

filozofija,

umetnostna zgodovina

marko.kitin@ff.uni-lj.si

(01) 241 1116

(01) 241 1220

mag. Jakob Klemenčič

umetnostna zgodovina

jakob.klemencic@ff.uni-lj.si

(01) 241 1220

Ida Knez Račič

geografija

ida.knezracic@ff.uni-lj.si

(01) 241 1250

dr. Seta Knop

primerjalna književnost

seta.knop@ff.uni-lj.si

(01) 241 1383

mag. Ana Marija Lamut

zgodovina

anamarija.lamut@ff.uni-lj.si

(01) 241 1492

mag. Maja Lipužič

anglistika

maja.lipuzic@ff.uni-lj.si

(01) 241 1350

Andraž Magajna etnologija andraz.magajna@ff.uni-lj.si (01) 241 1584
mag. Ana Mehle prim. in spl. jezikoslovje ana.mehle@ff.uni-lj.si (01) 241 1430

Lucija Miklič Cvek

geografija

lucija.mikliccvek@ff.uni-lj.si

(01) 241 1250

Kristina Pegan Vičič

anglistika

kristina.pegan-vicic@ff.uni-lj.si

(01) 241 1352

Anka Polajnar

slovenistika

anka.polajnar@ff.uni-lj.si

(01) 241 1302

Marjeta Prelesnik Drozg

romanistika

marjeta.prelesnik@ff.uni-lj.si

(01) 241 1188

Kristina Pritekelj

slavistika

kristina.pritekelj@ff.uni-lj.si

(01) 241 1300

Andreja Puc

slovenistika

andreja.puc@ff.uni-lj.si

(01) 241 1302

Urška Skalicky

slavistika

urska.skalicky@ff.uni-lj.si

(01) 241 1300

Tina Sušnik

anglistika

tina.susnik@ff.uni-lj.si

(01) 241 1350

mag. Barbara Šatej

zgodovina

barbara.satej@ff.uni-lj.si

(01) 241 1200

Urška Šavc

slovenistika

urska.savc@ff.uni-lj.si

(01) 241 1300

Marjetka Ščelkov

filozofija

marjetka.scelkov@ff.uni-lj.si

(01) 241 1116

Metka Šorli

romanistika

metka.sorli@ff.uni-lj.si

(01) 241 1400

Tanja Šulak

pedagogika

tanja.sulak@ff.uni-lj.si

(01) 241 1148

Franc Saša Šumi

umetnostna zgodovina

saso.sumi@ff.uni-lj.si

(01) 241 1220

Danijela Udovič

arheologija

danijela.udovic@ff.uni-lj.si

(01) 241 1538

Maja Vavtar azijske študije maja.vavtar@ff.uni-lj.si (01) 241 1450

Milena Vukić

psihologija

milena.vukic@ff.uni-lj.si

(01) 241 1186

Mojca Žaberl

sociologija

psihologija

mojca.zaberl@ff.uni-lj.si

(01) 241 1123

(01) 241 1176

Damjana Žbontar Furlan

etnologija

damjana.zbontarfurlan@ff.uni-lj.si

(01) 241 1528

Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete (OHK FF) izpolnjuje potrebe svojih študentov, profesorjev in raziskovalne skupnosti s široko paleto knjižničnih storitev, ki jih ponuja 18 oddelčnih knjižnic, zaradi česar je največja fakultetna knjižnica v Sloveniji in peta največja v državi.

Je glavna raziskovalna knjižnica Univerze v Ljubljani s področja humanistike. Knjižnična zbirka šteje okrog 800.000 enot gradiva, hrani izjemne posebne zbirke, redke knjige, zemljevide, glasbo itd. Nekatere knjige imajo status kulturnega spomenika. Dve knjižnici, na Oddelku za klasično filologijo in Oddelku za azijske študije, sta s svojim gradivom v slovenskem prostoru celo edinstveni.

Preko Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) je študentom in  zaposlenim na Univerzi v Ljubljani (UL) na voljo več kot 20.000 e-revij, 170.000 e-knjig in najpomembnejše podatkovne zbirke svetovnih založnikov (Elsevier ScienceDirect, SpringerLink, Wiley, ACS, IEEE/IEL, IOS Press, JSTOR, Emerald, Sage, EBSCOhost, Taylor & Francis, Oxford University Press, Web of Science, Scopus ipd.).

Do elektronskih virov lahko študenti in zaposleni na UL dostopajo z računalnikov fakultet, akademij, Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK) in Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) ali preko oddaljenega dostopa (s poljubne lokacije ob katerem koli času).

Osrednja humanistična knjižnica s svojo široko paleto storitev in bibliotekarji s specializiranimi znanji predstavlja odlično podporo študiju ter znanstveno-raziskovalni dejavnosti na Filozofski fakulteti.

Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete (OHK FF) je bila ustanovljena 3. aprila 1996, ko se je formalno, ne pa tudi prostorsko združilo osemnajst knjižnic dvajsetih oddelkov na Filozofski fakulteti. Je največja fakultetna knjižnica Univerze v Ljubljani, tretja največja visokošolska in peta največja knjižnica v Sloveniji – večje so le Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK), Univerzitetna knjižnica Maribor (UKM), Mestna knjižnica Ljubljana in Mariborska knjižnica.

Prve knjižnice so na Filozofski fakulteti nastale že ob njeni ustanovitvi leta 1919: knjižnica Seminarja za teoretično filozofijo, knjižnica Pedagoškega seminarja, knji­žnica Seminarja za slovansko filologijo in knjižnica Romanističnega seminarja. Leta 1920 so se jim pridružile knjižnica Historičnega seminarja, knjižnica Umetnostnozgodovinskega seminarja, priročna knjižnica Germanističnega seminarja in knjižnica Klasičnega seminarja. Leta 1921 sta bili ustanovljeni knjižnica Lingvističnega seminarja in knjižnica Geografskega inštituta, leta 1923 knjižnica Arheološkega seminarja, leta 1927 knjižnica Seminarja za primerjalno zgodovino književnosti, leta 1940 pa knjižnica Seminarja za etnologijo. Druge knjižnice so skupaj s seminarji oz. oddelki nastale v obdobju po drugi svetovni vojni: knjižnica Oddelka za psihologijo leta 1950, knjižnica Oddelka za sociologijo leta 1960, knjižnica Oddelka za muzikologijo leta 1962, knjižnica Oddelka za bibliotekarstvo leta 1987, knjižnica Oddelka za azijske in afriške študije leta 1995 in knjižnica Oddelka za prevajanje in tolmačenje leta 1997.

Seminarske knjižnice so v obdobju pred drugo svetovno vojno delovale v prostorih Filozofske fakultete v glavni stavbi Univerze na Kongresnem trgu. Sprva so bile to le priročne knjižnice, namenjene profesorjem za pripravo predavanj in izvajanje seminarjev, medtem ko naj bi za potrebe študentov skrbela predvsem univerzitetna knjižnica. Naloge univerzitetne knjižnice je ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani opravljala Študijska knjižnica za Kranjsko. V 30. letih se je začela gradnja povsem nove univerzitetne knjižnične stavbe na Turjaški ulici po načrtih Jožeta Plečnika. Ko je bila spomladi leta 1941 dokončana, so zaradi nevarnosti, da bi se vanjo vselila italijanska vojaška oblast, tja preselili Filozofsko fakulteto z večino njenih seminarjev in knjižnic. Večje knjižnice, kot so bile knjižnice seminarja za slavistiko, za zgodovino in za umetnostno zgodovino, so dobile svoje prostore, knjižnice drugih seminarjev pa so bile nameščene v profesorske kabinete.

Januarja 1944 je na stavbo univerzitetne knjižnice padlo nemško letalo in skoraj povsem uničilo štiri seminarske knjižnice: za klasično filologijo, za primerjalno jezikoslovje, za germansko filologijo in za romanistiko. Zgorelo je okrog 15.000 enot gradiva teh knjižnic, pa tudi okoli 55.000 enot gradiva univerzitetne knjižnice. Kasneje so fonde skušali obnoviti, vendar precejšnjega dela izgubljenega gradiva ni bilo več mogoče nadomestiti.

Spomladi leta 1961 so se vsi seminarji in inštituti s svojimi knjižnicami preselili v novo stavbo Filozofske fakultete na Aškerčevi cesti in se preimenovali v oddelke. Takrat sta bila na novo ustanovljena Oddelek za sociologijo in Oddelek za muzikologijo. V novi stavbi so tudi manjše knjižnice pridobile lastne prostore, lahko so opravljale vse svoje naloge in niso bile več samo profesorjem namenjene zbirke v kabinetih. Na nekaterih oddelkih so seminarske sobe uporabljali študenti kot čitalnice. Pozneje so nekatere knjižnice pridobile še dodatne prostore in s tem več čitalniških mest, prosti pristop do vsega gradiva pa je jeseni leta 1993 omogočila le knjižnica Oddelka za umetnostno zgodovino.

Leta 1982 je bil zasnovan hispanistični del romanistične knjižnice, ki je najprej zamenjal dve lokaciji v petem nadstropju, septembra 2002 pa se je preselil v prizidek fakultete. Istočasno sta tam dobili prostore tudi knjižnica Oddelka za azijske študije ter knjižnica Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, poleti 2008 pa knjižnica Oddelka za psihologijo. Knjižnica Oddelka za arheologijo je bila leta 1991 skupaj z oddelkom preseljena iz fakultetne stavbe na Aškerčevi cesti v obnovljene prostore na Zavetiški ulici 5, naslednje leto se je prav tako tja preselila knjižnica Oddelka za etnologijo. Boljši prostorski pogoji so jima omogočili več čitalniških mest, arheološki knjižnici pa tudi postavitev celotnega gradiva v prosti pristop. Ob ustanovitvi Oddelka za prevajanje in tolmačenje leta 1997 je v najetih prostorih na Borštnikovem trgu nastala tudi nova oddelčna knjižnica, ki pa se je ob selitvi oddelka v stavbo Filozofske fakultete marca 2006 združila s knjižnico oddelkov za anglistiko in germanistiko.

V študijskem letu 1983/1984 so na Filozofski fakulteti načrtovali ureditev velike skupne čitalnice s priročno zbirko in centralnim katalogom v petem nadstropju. Ideja se je delno uresničila šele v študijskem letu 1993/1994, ko je bila predavalnica v kleti preurejena v čitalnico, vendar brez referenčne zbirke.

Knjižnične zbirke so hitro naraščale in v nekaterih knjižnicah se je že sredi osemdesetih let pojavljala prostorska stiska, ki so jo reševali s postavitvijo lesenih omar na hodnikih. Leta 2007 je bilo zaradi namestitve prezračevalnih in klimatskih naprav zgornje dele teh omar potrebno odstraniti, zato se je 50.000 enot gradiva iz vseh oddelčnih knjižnic preselilo v začasen knjižni depo na Karlovški ulici 19.

Računalniško obdelavo gradiva so knjižnice Filozofske fakultete začele uvajati v osemdesetih letih. Leta 1993 so se vključile v sistem COBISS, najprej na področju katalogizacije gradiva, kasneje tudi izposoje, vodenja bibliografij raziskovalcev in medknjižnič­ne izposoje.

V letih od ustanovitve Filozofske fakultete do danes so iz priročnih zbirk v profesorskih kabinetih zrasle in se razvile velike specializirane knjižnice. Številne med njimi pokrivajo svoja strokovna področja bolje kot katerakoli druga knjižnica v Sloveniji.

- doc.dr. Milan Lovenjak

© Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Vse pravice pridržane.

 

Piškotki Oblikovanje in razvoj: ENKI

Iščem ...