Alumni klub geografov je izvedel okroglo mizo ob 20-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo

Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani je v sredo, 11. decembra 2024, združil prijetno s koristnim: tradicionalno sproščeno prednovoletno druženje geografov v Gosposki dvorani Zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je oplemenitil z okroglo mizo, s katero so v klubu želeli obeležiti 20-letnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. 

Slovenija je vstopila v Evropsko unijo 1. maja 2004. Evropska povezanost se je poglobila s prevzemom evra 1. januarja 2007 ter vstopom v Schengensko skupino držav s prostim pretokom blaga in prebivalcev konec leta 2007. Z okroglo mizo ter kariernim večerom, ki je bil namenjen predvsem študentom (izveden je bil v času kariernih dni na Filozofski fakulteti), je alumni klub želel okrepiti spomin na ta dosežek Slovenije, opozoriti na prednosti in izzive članstva Slovenije v Evropski uniji, pa tudi izpostaviti vlogo geografov v predpristopnih procesih in pri njenem današnjem upravljanju. 

Na okroglo mizo (vodil jo je dr. Simon Kušar iz Oddelka za geografijo UL FF) sta bila povabljena dva mlajša alumna, ki sta bila v času priprav na vstop Slovenije v Evropsko unijo na začetku karierne poti, a danes opravljata pomembne funkcije povezane z delovanjem Evropske unije: mag. Aša Rogelj iz Ministrstva za naravne vire in prostor, Direktorata za prostor se danes ukvarja s teritorialno kohezijo in urbanim razvojem, mag. Igor Mally pa je državni sekretar v kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije, pristojen je za evropske zadeve. Govorca na okrogli mizi sta bila tudi predstavnika starejši alumnov, ki sta v času predpristopnih pogajanj imela pomembno vlogo: Lojze Peterle je kot predsednik prve demokratične vlade v Sloveniji in kasneje kot zunanji minister in predsednik odbora državnega zbora za evropske zadeve s svojim delovanjem na diplomatskem parketu pomembno prispeval k pojasnjevanju stališč Slovenije. Dr. Fedor Černe je bil član pogajalske skupine, odgovoren za varstvo okolja in institucije. Oba kolega sta natresla veliko zanimivih »ocvirkov« in anekdot iz obdobja po osamosvojitvi Slovenije in iz časa predpristopnih pogajanj. Geografski pristop in znanje sta bila zelo pomembna, da sta lahko pogajalcem v tujini (pa tudi doma v Sloveniji) razložila razvojne, kulturne, prostorske in okoljske specifike Slovenije. 

Govorci so zelo pozitivno ocenili predpristopni čas, saj je bil to tudi čas intenzivne izgradnje mlade države, zaznati je bilo veliko povezanost in soglasje med vsemi političnimi silami v državi. Vstop Slovenije v Evropsko unijo je bil strateškega pomena, saj je z unijo intenzivno gospodarsko in kulturno povezana, hkrati pa so njene politike pomembno prispevale k razvojnemu preboju države. Sklenili so z mislijo, da se Evropska unija sicer srečuje s številnimi izzivi povezanimi s spremenjenimi geopolitičnimi razmerami, zelenim prehodom in politični spremembi v Združenih državah Amerike, a da so se države članice Evropske unije v času kriz vedno uspele uskladiti in poiskati nove poti za krepitev povezanosti suverenih držav.