Podelili smo fakultetna priznanja za leto 2022

V petek, 16. 12. 2022, je dekanja Filozofske fakultete prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar v sklopu novoletnega sprejema podelila priznanja fakultete za leto 2022. Priznanja so prejeli:

priznanje za življenjsko delo:

- prof. dr. Boris A. Novak (Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo)

Ob vseh oznakah, ki jih za prof. Borisa A. Novaka ponujajo različni viri, da gre za slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika, esejista, prevajalca, literarnega teoretika, urednika in političnega aktivista, je morda najpomembnejša, da gre za vrhunskega strokovnjaka, raziskovalca in znanstvenika, ki je vse svoje osebno in profesionalno življenje posvetil Človeku, Sleherniku, pa naj je bil to bralec Kurirčka ali Nove revije in naj je bila to begunska kurdska deklica ali morda plemeniti lipicanec – ne samo človek, vsako živo bitje je bilo in je deležno njegovega velikega srca in neskončne empatije. Ljubezen do maternega jezika, vpetega bodisi v lirične stihe, poučne ali uporniške pesmi bodisi v besedila epskih razsežnosti ali znanstvene razprave je pomemben del ustvarjalnega dela prof. Borisa A. Novaka in ga na Filozofski fakulteti uvršča med predavatelje par excellence. Njegova predavanja in znanstveno delo so bila pomemben temelj za mnoge generacije pesnikov, pisateljev, urednikov, založnikov in intelektualcev, njegovi prevodi trubadurske poezije iz okcitanščine in srednjeveške francoščine ter prevodi besedil iz srbščine, hrvaščine, angleščine in nizozemščine pa so močno obogatil slovensko prevodno liriko. Njegova literarna, znanstvena in pedagoška zapuščina na Filozofski fakulteti je znatno prispevala k njenemu ugledu doma in v tujini.

- prof. dr. Maja Žumer (Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo)

Dr. Maja Žumer je izredno prispevala k uveljavljanju področja informacijske znanosti v Sloveniji ter k razvoju konceptualnih modelov bibliografskega univerzuma v okviru mednarodne zveze bibliografskih društev in ustanov. Kot ena izmed treh mednarodnih strokovnjakov je sooblikovala model za oblikovanje modernih in s semantičnim spletom usklajenih katalogizacijskih pravil in bibliografskih informacijskih sistemov širom po svetu, s čimer je pomembno prispevala k prepoznavnosti Filozofske fakultete in Univerze v Ljubljani. V mednarodnem prostoru je poznana kot prodorna in cenjena znastvenica, prav tako tudi doma: izpostavim naj njeno funkcijo predsednice Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost ter sodelovanje pri nastajanju strategij slovenskih splošnih knjižnic in oblikovanju bibliotekarskega terminološkega slovarja. Mentorica Prešernovim nagrajencem, doktorandom z mednarodnimi nagradami, članica komisij in odborov, vodilna pri prenovi študijskih programov – ob vsem naštetem še srčna in predana oseba, ki je pomembno vplivala na razvoj Oddelka.

- izr. prof. dr. Jože Hudales (Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo)

Zaradi izjemnih dosežkov pri strokovnem, pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem delu na področju sodobne etnološke muzeologije na Slovenskem prejme priznanje za življenjsko delo izredni profesor dr. Jože Hudales. Pred zaposlitvijo na fakulteti je deloval kot kustos v Muzeju Velenje in je v mnogih aktivnostih skrbel za ohranjanje kulturne, naravne, stavbne in tehnične dediščine ne samo Slovenije, temveč Srednje Evrope. Njegova skrb je veljala lokalni zgodovini, domači Šaléški dolini, hmeljarski, pivovarski in premogovniški tradiciji v Sloveniji, muzeologiji in historični antropologiji ter heritologiji. Ob tem je bil in je še urednik, svetnik, mednarodno priznan raziskovalec. Skratka, v dobrih štirih desetletjih svojega delovanja je dr. Hudales zapustil neizbrisno sled s kopico strokovnih in znanstvenih objav, študente in študentke je uvajal v muzealsko delo in z vsem svojim delovanjem prispeval k prepoznavnosti oddelka, fakultete in univerze.

priznanje za pedagoško in/ali raziskovalno delo:

- izr. prof. dr. Aleksander Bjelčevič – priznanje za pedagoško in raziskovalno delo (Oddelek za slovenistiko)

Visokošolski učitelj in raziskovalec književnosti, pomemben slovenski literarni zgodovinar, priljubljen predavatelj in spodbuden mentor je s svojim literarnozgodovinskim in verzološkim delom opazno prispeval k slovenski literarni vedi, pa tudi k širši humanistiki in kulturni zgodovini; s svojo pedagoško dejavnostjo in zavzetim delom je povečal popularizacijo interésa za slovensko literaturo v širši slovenski in tuji javnosti. Njegov pristop do literarne vede je svež in razumljiv, njegovo znanstveno delo pa je prepoznavno tudi v tujini.

- izr. prof. dr. Namita Subiotto – priznanje za pedagoško in raziskovalno delo (Oddelek za slavistiko)

Dr. Namita Subiotto se ukvarja z makedonskim jezikom, književnostjo in kulturo. Je avtorica učbenikov, mentorica, pobudnica in izvajalka poletnih in zimskih šol makedonskega jezika, organizatorica domačih in mednarodnih konferénc in gostovanj tujih predavateljev, koordinatorica aktivnosti v treh projektih Evropske noči raziskovalcev, urednica – in še bi lahko naštevali. Njen prispevek k afirmaciji makedonske literature v tujini je prepoznala tudi Makedonska akademija znanosti in umetnosti in ji podelila mednarodno priznanje Blaže Koneski. Danes prejema priznanje Filozofske fakultete.

- lekt. Mita Gustinčič Pahor – priznanje za pedagoško delo (Oddelek za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko)

Mita Gustinčič Pahor je avtorica strokovnih in znanstvenih člankov in je priznana prevajalka iz švedščine, povezuje se z drugimi švedskimi lektorati v širši regiji, s čimer krepi prepoznavnost švedščine na Filozofski fakulteti in drugod. Svoje izjemno razvejano jezikovno znanje že skoraj dve dekadi prenaša na mnoge generacije študentk in študentov. Ob 50-letnici švedskega lektorata na Filozofski fakulteti je sama in v celoti organizirala številne aktivnosti: konferenco, razstavo, gledališko predstavo, prevajanje švedske književnosti. »Poznamo jo kot nesebično, angažirano sodelavko, ki nam z igranjem na švedski nacionalni instrument – nyckelharpo obogati marsikatero svečanost,« so v utemeljitvi zapisali kolegice in kolegi z Germanistike.

priznanje za strokovno delo:

- lekt. dr. Veronika Rot Gabrovec (Oddelek za anglistiko in amerikanistiko)

Dr. Veronika Rot Gabrovec že vrsto let kot koordinatorica »Novosti stroke« skrbi za profesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, pri čemer kaže visoko stopnjo organizacijskih in strokovnih sposobnosti, temelječih na znanstvenem razmisleku in premišljenih vsebinah. Leta 2019 je v več jezikih predstavila 22 Levstikovih nagrajencev za življenjsko delo. Je dolgoletna izpraševalka na izpitih za angleščino za zunanje kandidatke in kandidate. »Njeno delo presega osnovne pedagoške, strokovne in raziskovalne okvire, [...] njen prispevek pri ohranjanju in nadgradnji strokovne usposobljenosti učiteljev in učiteljic angleščine pa je neprecenljiv,« so med drugim zapisali na Oddelku za anglistiko in amerikanistiko.

- lekt. Tanja Jerman (Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik)

Lektorica Tanja Jerman koordinira in vodi delo 30 učiteljev slovenščine, ki vsako leto na Filozofski fakulteti poučujejo tujce slovenščino na približno 25 tečajih v več kot 80 skupinah. S svojo predanostjo, strokovno, organizacijsko in pedagoško dejavnostjo je lektorica Tanja Jerman bistveno zaznamovala področje slovenščine kot drugega in tujega jezika ter prispevala k njegovemu razvoju, prav tako k prepoznavnosti in ugledu Centra, oddelka za slovenistiko ter Filozofske fakultete – lahko  preberemo v utemeljitvi.

- Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete

Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete s strokovnim in raziskovalnim pristopom razvija kakovostno, sodobno, raziskovalno podprto izobraževanje učiteljev na vseh stopnjah vzgoje in izobraževanja ter različne oblike izpopolnjevanja za strokovno rast diplomantov na vseh študijskih področjih fakultete. Skrbi za nenehno posodabljanje znanja na več ravneh, hkrati pa bdi nad nenehnim razvojem jezikovnih tečajev – izvaja tečaje kar 34 klasičnih in modernih jezikov, zaradi česar je Filozofska fakulteta največja pobudnica jezikovnih tečajev v Sloveniji. Priznanje prejmejo doc. dr. Mojca Leskovec (vodja Centra) ter Urška Gruden, Mihaela Hojker ter Petra Teslić.

priznanje za enkratni dosežek:

- Brina Minca Herlec (Študentski svet Filozofske fakultete)

Brina Minca Herlec je bila pobudnica projekta Tečaj slovenščine za ukrajinske študente, ki ga je tudi uspešno izpeljala. V lanskem letnem semestru je v njeni organizaciji osem študentov dvakrat tedensko izvajalo tečaje slovenščine za tujce – zlasti za mlade begunce iz Ukrajine, ki so zaradi geopolitičnih razmer prebegnili v Slovenijo. Mnogi tečajniki so se odločili za nadaljevanje študija na Univerzi v Ljubljani. Priznanje za Brino Minco Herlec je ob podpori Oddelka za slavistiko predlagal Študentski svet Filozofske fakultete.

Vsem iskrene čestitke!