Slovensko leksikalno pomenoslovje

Za delo je značilno, da izhaja iz jezika kot samo metajezikovno ločljive celote, da torej ni ostre meje med slovnico in slovarjem. »Prepoznavnost kategorialnih pomenskih sestavin neposredno ali posredno izhaja iz skladenjske vloge /…/ besede«, kar pomeni, da avtorica relativizira pojem besednih vrst in osredišči pojem skladenjskih funkcij, ali drugače - raziskovalni interes izhaja iz jedrnega segmenta jezika, iz stavčne povedi kot potencialno minimalnega besedila. - S pomenskimi sestavinami kot definicijskimi enotami leksikalnega pomena avtorica vzpostavlja tako pomenotvorna razmerja znotraj leksema - leksikalizirani metafora, metonimija, pomenska vsebovanost, kot medleksemska pomenska in izrazna razmerja - sopomenskost, protipomenskost, nad- in podpomenskost, enakoizraznost.